Nekdanjega prvega moža Merkurja Kordeža so septembra 2012 na okrožnem sodišču obsodili na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, Krašovčevo in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza na poldrugo leto zapora, družbi pa so izrekli 100.000 evrov denarne kazni.
Višje sodišče je po pritožbi tožilstva maja 2013 Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima ni izreklo stranske denarne kazni 16.460 evrov, razveljavilo je tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka.
Okrožno sodišče je v ponovljenem sojenju oktobra 2013 Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo devet milijonov evrov, višje sodišče pa je maja 2014 temu pritrdilo. Nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana, na prvi stopnji obsojenega na dve leti zapora, so višji sodniki drugič povsem oprali krivde.
Vrhovno sodišče je že novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo, ker je obstajalo nasprotje med razlogi sodb višjega sodišča glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna.
A ponovljenega sojenja za Kordeža ni bilo, ker je s tožilstvom sklenil dogovor in priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj (od prodaje centra Primskovo in prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva pa do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov), sodišče pa mu je izreklo sedem let in pol zapora.
Krašovčeva, Brglez in Kograd Igem, obsojeni zaradi pomoči Kordežu, pa z zahtevo za varstvo zakonitosti niso bili uspešni, zato so se obrnili na ustavno sodišče. To je konec preteklega leta ugodilo ustavni pritožbi Brgleza in Kograda Igema in zadevo vrnilo vrhovnim sodnikom (ti še niso sprejeli nove odločitve), zdaj pa še Krašovčevi.
Vrhovno sodišče je namreč kršilo njeno ustavno pravico do enakosti pred zakonom s tem, ko je delno ugodilo le Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njeni (in Brglezovi). Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva pa je bila obsojena ravno za pomoč pri tem kaznivem dejanju, zato bi moralo vrhovno sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njeno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni, poroča današnje Delo.
