V dialogu s socialnimi partnerji naj bi bodoča koalicija pristopila k nadaljevanju pogajanjem v javnem sektorju za odpravo anomalij. Po informacijah STA naj bi se koalicijski partnerji zavezali tudi k spremembi ureditve sistema, v katerem je 17 plačnih razredov pod minimalno plačo.
Želja po prenovi enotnega plačnega sistema za zdaj brez konkretnih rešitev
Prav tako želijo prenoviti enotni sistem javnih plač z natančno opredelitvijo nagrajevanja glede na učinkovitost ter uspešnost, skladno z objektivno oblikovanimi kazalci glede na značilnosti posameznih poklicev, s čimer bi odpravili plačno uravnilovko, ki se jim zdi škodljiva.
Ukrep predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek za zdaj ocenjuje kot premalo natančen. Sprašuje se, ali bi to uredili v okviru enotnega plačnega sistema ali iz njega nameravajo izvzeti določene poklice in jih urediti kako drugače. "Težko si predstavljam, da bi posamezne poklice izvzemali, ostale pa pustili v enotnem plačnem sistemu," je dejal v komentarju za STA.
Sindikati še vedno zagovarjajo ohranitev enotnega plačnega sistema, a so po njihovem mnenju nujni popravki v delih, ki so se izkazali za pomanjkljive ali pa je prišlo do porušenja oziroma vzpostavitve neustreznih razmerij v enotnem plačnem sistemu. Počivavšek je še opozoril, da so se s takim sistemom na neki točki vzpostavila določena razmerja, ki bodo po njegovem prepričanju "na tak ali drugačen način še kar nekaj časa močno vplivala na določanje plač v javnem sektorju".
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da je koalicijska pogodba, kar zadeva vrednotenje dela zaposlenih v javnem sektorju, izrazito nedorečena in omogoča interpretacije, ki gredo lahko v različne smeri. Napoved, da se bodo urejale plače izpod 17. plačnega razreda, kar bi pomenilo, da nihče ne bi imel nižje plače od minimalne, pozdravljajo. Opozarja pa, da gre za zahtevno nalogo, saj pomeni prevrednotenje celotnega plačnega sistema in bo treba navzgor popraviti tudi ostale plače.
Ob napovedi, da naj bi se urejale specifičnosti posameznih dejavnosti in delovnih mest, pa Štrukelj pravi, da ni povsem jasno, ali bo šlo za urejanje znotraj enotnega plačnega sistema. Če je tako, je vprašanje, na kakšen način bo to potekalo; ali s posameznimi skupinami ločeno ali skupaj. Če pa je to napoved, da se poslavljamo od enotnega plačnega sistema in iščemo neke druge rešitve, "ima to pomembne, morda celo dramatične posledice", ugotavlja Štrukelj, ki sicer ocenjuje, da je enotni plačni sistem glede na enostranske rešitve za posamezne skupine, ki jih je izpogajala vlada Mira Cerarja, že zdaj načet do te mere, da je vprašanje, ali lahko tak obstoji in mu sploh lahko rečemo enoten plačni sistem.
Štrukelj sicer pričakuje, da bo nova vlada takoj začela pogovore, kako bodo v zadnjem mandatu nedokončana pogajanja peljali naprej. Pri tem je spomnil, da so vse stranke bodoče koalicij v predvolilnih odgovorih na njihova vprašanja napovedale, da bo to prioritetna naloga. Navsezadnje, je še spomnil, so v vzgoji in izobraževanju, pa tudi v zdravstvu in policiji, še vedno v stavki, ki je bila zgolj zamrznjena. In tudi na to dejstvo se bo morala vlada ustrezno odzvati, je prepričan.
Več pristojnosti lokalnim skupnostim in razmislek o ustanovitvi pokrajin
Eden od ciljev bodočih koalicijskih partnerjev je tudi prevetritev zakonodaje na področju lokalne samouprave. Povečali bi pristojnosti in odgovornosti lokalnih skupnosti, pri tem pa zagotovili ustrezno in zadostno financiranje nalog, ki jih država iz svojih pristojnosti prenese na občine. Prav tako naj bi spodbujali medobčinsko sodelovanje z možnostjo ustanovitve medobčinskih skupnih služb, ki pa že zdaj delujejo, kot so za STA izpostavili v Združenju občin Slovenije (ZOS). Tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS) menijo, da je bilo v preteklosti na področju medobčinskega sodelovanja narejeno že precej, si pa želijo jasna in razumljiva pravila, razširitev nabora nalog in možnosti za medobčinsko sodelovanje ter ustrezne finančne spodbude, ki bodo občinam vodilo k tesnejšemu povezovanju.
Ob zadostnem družbenem in političnem konsenzu bi bilo po oceni bodočih koalicijskih partnerjev treba izvesti vse potrebno za ustanovitev pokrajin. "Pokrajine so po naši ustavi del sistema države in od politike je neodgovorno, da se resno ne potrudi in ne poskrbi za postavitev sistema države," so kritični v ZOS in dodajajo, da za razvojno učinkovito delovanje države politični konsenz ne sme biti problem. Angažma nove vladne koalicije na tem področju je tudi po oceni SOS nujen in zaželen, saj bi pokrajine z jasno opredeljenimi nalogami, pristojnostmi in avtonomijo pomembno vplivale k razvoju različnih delov Slovenije, med katerimi je vse več razlik.
Te naj bi bodoči partnerji poskušali popraviti s sistemsko prenovo financiranja regij. Med ukrepi naj bi bili dvig povprečnine, prenova in poenotenje mehanizmov razvojne podpore ter investicijske spodbude za območja, upravičena do razvojnih podpor. V SOS zato upajo na sistemsko prenovo financiranja občin, saj so te zaradi številnih novih naloge brez hkratnega prenosa finančnih sredstev financirane neustrezno. Med drugim so občine morale za nemoteno financiranje zakonskih nalog porabljati sredstva, ki bi jih drugače namenile svojemu razvoju, so za STA opozorili v SOS.
V koalicijski pogodbi naj bi postopno tudi zagotovili, da bodo vse občine v Sloveniji uvedle participatorni proračun. Ob tem v ZOS in SOS spominjajo, da zadnja novela zakona o financiranju občin že daje podlago za uvajanje participativnih občinskih proračunov in da princip participatornosti na lokalnem nivoju utečeno teče, a po opažanjih ZOS tega ne bi mogli reči za relacijo med državo in občinam. Vlada bi po njihovem mnenju na tem področju morala več energije vložiti v uskladitev interesov z občinami, pri čemer pa v SOS opozarjajo, da si ne želijo novega togega reguliranja. "Prav tako bi takšno soodločanje vsaj za dele državnega proračuna koristilo državljankam in državljanom," so še dodali.
Z racionalizacijo državne uprave do večje transparentnosti
Koalicijski partnerji naj bi se zavezali tudi reorganizirati in racionalizirati državno upravo. Do konca mandata namreč nameravajo odpraviti vsa podvajanja v sistemu. Z nadgradnjo portala eUprava in eVem želijo poenostaviti in debirokrazirati tudi posamezne procese v javni upravi.
Z nadgradnjo sistema javnega naročanja bi zagotovili višjo raven transparentnosti javnega naročanja. Pri javnem naročanju pa zgolj najnižja cena po njihovem mnenju ne sme biti edino merilo, saj je treba upoštevati tudi standarde varovanja okolja in spoštovanja delavskih pravic ter skladnega regionalnega razvoja.