Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je opozoril, da so zadnje parlamentarne volitve prinesle močno razdeljen DZ, zato bodo morale stranke, med njimi tudi SD, vložiti toliko večji napor v sestavljanje vlade. To, da bo drugouvrščeni na volitvah sestavil vlado, po njegovih besedah ni nič novega v politiki.
Ob tem je Han poudaril, da tudi manjšinska vlada, ki jo dobiva Slovenija, ni nič dramatičnega, zahtevala pa bo višjo raven politične kulture. Dodal je, da je SD uspela v koalicijski sporazum vnesti veliko socialdemokratskih tem, ki jih zagovarja. Po pričakovanju je napovedal podporo imenovanju Šarca za predsednika vlade.
Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič je ugotavljal, da bo povezovanje šestih strank od vsake od teh in od predsednika vlade zahtevalo ogromno potrpežljivosti in iskanja konsenza. Ob tem je dodal, da "sklepanje dogovorov v politiki, ki želi delati v dobro vseh, ne škodi". Ena od pozitivnih izkušenj tega mandata bo tako po njegovih besedah ugotovitev, da znajo reševati težave, tudi, ko je politični prostor bolj heterogen.
Zorčič je izpostavil, da Šarec Slovenijo prevzema v dobri kondiciji, "po mandatu, ko Slovenija doživlja enega največjih razvojnih vzponov v svoji zgodovini", ko se je javnofinančna krvna slika po desetletju in več popravila. A je opozoril, da so tudi pred to vlado resni izzivi, "večina jih ima brado, ki raste že desetletje ali več, nekateri bodo zahtevali več kot le pregovorno močno voljo, terjali bodo vztrajanje pri tem, kar je prav".
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je bil Šarec za DeSUS vseskozi edini sprejemljivi mandatarski kandidat. Po njegovih besedah je DeSUS h koalicijskim pogajanjem pristopil konstruktivno in je z rezultatom zadovoljen, saj je v sporazum uspel vnesti vse "strankine vitalne interese". Izpostavil je izboljšanje položaja upokojencev.
V DeSUS so zato po besedah Jurše posebej zadovoljni, ker se je peterica strank zavezala k ustanovitvi demografskega sklada. Opozoril je, da delo v manjšinski vladi ne bo lahko, a če bo vsak stopil za korak nazaj pri zagovarjanju svojih prioritet, bo Šarčeva vlada uspešna. Dodal je, da se je Šarec v koalicijskih pogajanjih izkazal kot človek kompromisa.
Vodja poslanske skupine SAB Marko Bandelli je dejal, da bodo danes naredili prvi korak do levosredinske vlade, v kateri bodo lahko svoje načrte uresničili v veliki meri. Tako je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo povišali odstotek za odmero pokojnin in ukinili krizno varčevanje pri upokojencih, prav tako bodo takoj začeli z reševanjem kaosa v zdravstvu. V programu so po njegovih besedah izpostavili tudi ureditev položaja mladih, ki med drugim opozarjajo na stanovanjsko politiko.
S prevzemom infrastrukturnega resorja ter ministrstva za okolje in prostor bodo po njegovem lahko uspešno reševali te težave mladih, je dejal Bandelli. "V SAB vemo, kaj pomeni voditi vlado in še več vemo, kaj pomeni voditi vlado v kriznih razmerah. Glede na to, da danes ni več kriznih razmer, bomo lahko vladali še bolje. Pri tem imamo znanje, zagon in izkušnje, ki jih bomo pri vseh ključnih vprašanjih delili s partnerji," je napovedal.
Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je napovedal podporo Šarčevi kandidaturi za predsednika vlade. Kot je dejal, se v stranki zavedajo, da Slovenija dobiva vlado s pomanjkljivostmi, a je nastajajoča vlada edina možna v zdajšnjih okoliščinah. Poudaril je, da se Levica ni branila odgovornosti in se je zato potrudila uskladiti s peterico koalicijskih strank.
Koalicijski sporazum nastajajoče Šarčeve vlade po besedah Vatovca ni takšen, da bi se Levica odločila za vstop v koalicijo, je pa zadosten razlog, da so se v stranki odločili za sporazum o sodelovanju z manjšinsko vlado. Napovedal je, da bo Levica, ki je po njegovih besedah opozicijska stranka, podpirala dobre vladne projekte in bila "korektiv" vladajoče politike v korist odrinjenih družbenih skupin.
Tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je napovedal, da bosta s poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom podprla Šarca, od tu naprej pa jih čaka "trdo in odgovorno delo". Izrazil je pričakovanje, da se bo prihodnja koalicija zavezala za dejansko uresničitev varstva avtohtonih narodnih skupnosti in njunih pripadnikov.
Po besedah Žiže pričakujejo nadgradnjo zakonodaje na tem področju ter dosledno uveljavljanje dvojezičnosti v javni upravi, pravosodju, pri izvajalcih javnih služb in nosilcih pooblastil, je dejal.
Izredna seja DZ, ki se bo končala z volitvam predsednika LMŠ Šarca za predsednika vlade, se nadaljuje z razpravo poslancev.
