"Med delavci, ki so jih najeli za dekontaminacijo Fukušime, so glede na poročila delavci migranti, prosilci za azil in brezdomci," so sporočili poročevalci ZN za nevarne odpadke, sodobno suženjstvo in zdravje, Baskut Tuncak, Urmila Bhoola in Dainius Puras.
V skupni izjavi so strokovnjaki izrazili resno zaskrbljenost glede morebitnega izkoriščanja, kar se tiče izpostavljenosti radioaktivnosti, morebitnega prisilnega dela in varnosti na delovnem mestu, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Japonsko pravosodno ministrstvo je julija objavilo poročilo, iz katerega je razvidno, da so štiri gradbena podjetja najela tuje vajence dekontaminacije. Iz poročila pa ni bilo razvidno, koliko tujih delavcev je tam zaposlenih.
Za eno od teh podjetij se je izvedelo, da je vajencem plačevalo le 2000 jenov (16 evrov) na dan, čeprav je vlada podjetju kot poseben dodatek dodelila po 6600 jenov.
Jedrska elektrarna je bila marca 2011 poškodovana, ko je območje prizadel rušilni potres z magnitudo 9,00 in kasnejši cunami. Naravna nesreča je terjala okoli 18.500 življenj.
Več tisoč ljudi še vedno živi v zasilnih prebivališčih, zaradi sevanja pa se na domove ne more vrniti skoraj 50.000 prebivalcev v okolici jedrske elektrarne v Fukušimi, kjer je po cunamiju prišlo do taljenja jedrske sredice in posledično močnega radioaktivnega onesnaženja okolice.
Japonska vlada je sicer lani dovolila vrnitev na nekatera območja v okolici nuklearke, a večina prebivalcev, posebej mater z otroki, se še ni vrnila.
