Okrožno sodišče je Selmana leta 2012 obsodilo zaradi neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi. Izrečena mu je bila kazen desetih let zapora. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in kazen zvišalo na 15 let. Vrhovno sodišče pa je leta 2015 kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Po stališču okrožnega sodišča za presojo dopustnosti dokaza, pridobljenega v tujini, na katerega se opira sodba, ni treba, da sodišče v Sloveniji pridobi vse sodne odredbe, na podlagi katerih je bil dokaz pridobljen. A pritožnik je to stališče, ki sta ga potrdili tudi višje in vrhovno sodišče, izpodbijal. Po njegovem mnenju pomeni nedopusten poseg v njegovo pravico do obrambe, ker mu je onemogočilo učinkovito izpodbijanje dopustnosti zanj obremenilnih dokazov.
Kot je ustavno sodišče zapisalo v odločbi, je stališče sodišč, da ni treba pridobiti konkretno opredeljenih sodnih odredb, na podlagi katerih so bili pridobljeni dokazi, ki so bili v kazenskem postopku v Sloveniji uporabljeni zoper pritožnika, kršitev pritožnikove pravice do obrambe. Ustavno sodišče je zato izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje, kjer bodo morali upoštevati stališča iz ustavne odločbe.
