Cilj predloga zakona je zaščita NLB v primeru rubeža premoženja. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. V njem je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge. Zakon je tudi podlaga za to, da bo NLB državi lahko izplačala dividende, načrtovane v višini 189,1 milijona evrov, za kar čaka soglasje Evropske centralne banke.
Vraničar Ermanova je na današnji seji izrazila upanje, da "bomo kot politična skupnost in država pravočasno sklenili daljši razmislek o tem, kako zaščititi kapitalsko naložbo Slovenije v NLB". Zakon po njenih zagotovilih v ničemer ne spreminja stališča Slovenije glede vprašanja prenesenih vlog - te niso bile niti ne bodo odgovornost Slovenije, Ljubljanske banke ali Nove Ljubljanske banke.
V zadnjih dneh je bilo po njenih besedah mogoče slišati poenostavljene rešitve, da je glas za zakon glas za prodajo NLB. "To ni res. Glasovi za prodajo so se v DZ prešteli že dvakrat, k prodaji nas nenazadnje zavezujejo tudi zaveze Evropske komisije. Res pa je, da sta zaščita in prodaja deleža v NLB tesno povezani in sicer skozi interes, da se državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem," je dodala.
Lista Marjana Šarca bo, kot je napovedal njen poslanec Jože Lenart, podprla predlog zakona, da zavarujejo vrednost državne naložbe v NLB. Spomnil je, da je država kot lastnik že najmanj dobro leto soočena z dejstvom, da tveganje zaradi prenesenih vlog ogroža prodajo banke. Da je nujno zavarovanje premoženja pred škodljivimi posledicami hrvaških sodišč, se je z njim strinjal Jani Prednik (SD). "Vsem nam mora biti v interesu, da se konča obdobje negotovosti za NLB. Pa tudi, da se konča obdobje omejitvenih ukrepov za NLB," je poudaril.
Monika Gregorčič iz SMC je ob napovedi podpore predlagani zakonski zaščiti naložbe države v NLB izpostavila, da je cilj vlade, da bi prodaja NLB potekalo nemoteno in brez posledic odločitev hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. "V poslanski skupini SMC podpiramo vladna prizadevanja, da NLB tudi po izpolnitvi zavez Bruslju ostane močna in sistemska banka v državi in regiji," je navedla.
V poslanski skupini NSi so ob obravnavi predloga, kot je dejal Jožef Horvat, relativno zadovoljni. "Bolje pozno, kot nikoli," je dejal. Poslanci NSi bodo glasovali za sprejetje zakona, vendar pa jih zanima, kdo bo nosil odgovornost za dosedanje "malomarno" ravnanje z največjo slovensko banko.
"Prodaja banke je cena, ki jo moramo plačati za to, da smo krizo preživeli brez grškega scenarija," pa je ob napovedi podpore dejal Marko Bandelli (SAB). Prav tako bodo predlagano zakonsko rešitev podprli v DeSUS, je napovedal njihov poslanec Robert Polnar. Gre namreč za eno najpomembnejših odločitev o gospodarski prihodnosti nacije.
Z zakonom rešujemo NLB oz. njeno kupnino, je poudaril Andrej Šircelj (SDS), ki je sicer napovedal podporo zakonu. Predvideval je, da bo cena za banko z zavarovanjem naložbe višja, vendar pa opozoril, da mora država sprejeti dodatne ukrepe za povrnitev že zarubljenega premoženja.
Ne bodo pa predlaganega zakona podprli vsi poslanci. Vodja poslancev Levice Luka Mesec je predlog zakona označil kot predlog zakona za oškodovanje Republike Slovenije in razprodajo NLB. Vlada bo z njim, kot je ocenil, povozila vse mednarodne sporazume, ki so ščitili kapitalsko naložbo države, stroške terjatev pa prenesla neposredno na državo.
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) pa je opisal agonijo dveh vlad, ki "nista naredili nič za NLB". Spraševal se je, zakaj vlada tako hiti s sprejemanjem zakonov, ki jih ne bo nihče upošteval, še najmanj Hrvati.
