Dogodek z naslovom Partnerstva za implementacijo dolgoročnih strategij doseganja ciljev trajnostnega razvoja so poleg Slovenije organizirali še Združeni arabski emirati, Kolumbija, Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Afriški pregledni mehanizem. Sodelovale so tudi nevladne organizacije, zasebni sektor in mediji.
Udeležence sta pozdravila namestnik generalnega sekretarja OECD Masamichi Kono in direktor Mreže za rešitve trajnostnega razvoja Jeffrey Sachs, glavna govornica pa je bila ministrica Smerkoljeva. Med drugim so tudi razpravljali o ugotovitvah prostovoljnih nacionalnih pregledov, namen dogodka pa je bil izpostaviti luknje v znanju glede tega, kako doseči globoke preobrazbe, ki so potrebne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Razvojna agenda 2030 in pariški podnebni sporazum zahtevata velike spremembe v sistemih zdravstva, izobraževanja in prehrane, upravljanja z okoljem, trajnostne porabe in proizvodnje in na drugih področjih. Udeleženci so izmenjali izkušnje o prizadevanjih za doseganje razvojnih ciljev, OECD in Mreža za rešitve trajnostnega razvoja pa sta predstavila svoje delo z vladami sveta.
Udeleženci so ugotovili, da je potrebna boljša identifikacija najboljših praks, njihovo dokumentiranje in delitev med vsem deležniki trajnostnega razvoja. Trenutno je na voljo premalo primerjalne dokumentacije, kako to poteka po različnih delih sveta. Agendo 2030 dosega vsaka država po svoje, vendar pa je na voljo nekaj osnovnih vodil.
Ministrski del zasedanja sta v ponedeljek odprla predsednik Generalne skupščine ZN Miroslav Lajčak in predsednica Ekonomskega in socialnega sveta ZN (Ecosoc) Marie Chatardova. Čehinja je dejala, da se zdi napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja pozitiven, čeprav nezadosten.
V ekstremi revščini danes živi kar tretjina manj svetovnega prebivalstva kot leta 1990, vendar še vedno preveč - 10,9 odstotka vsega svetovnega prebivalstva. Dostop do elektrike jih ima deset odstotkov več kot leta 1990 oziroma skupaj 71 odstotkov, kar pomeni, da je milijarda ljudi še vedno v temi.
Slovak je zato opozoril, da se mudi. "Nad ekstremno revščino smo se spravili z macolo. Inovacije v zdravstvu omogočajo daljše življenje, vse manj otrok dela prisilno in vse več jih je tam, kamor sodijo, to je v šolah," je dejal Lajčak, obenem pa opozoril na številne izzive. "Zahteve po vodi, hrani, energiji in zavetiščih so že prevelike, da bi bile vzdržne," je dejal in opozoril, da dostopa do čiste pitne vode nima vsak šesti zemljan, ženske in dekleta so še naprej zatirane, planet pa se dobesedno topi.
