Lastnica vile na zagrebškem Pantovčaku je leta 2000 ugotovila, da je veleposlanik Kovačič to brez njenega dovoljenja preuredil. Nad adaptacijo - Kovačič je med drugim postavil savno, podrl zidove, posegel v sistem centralne kurjave in pustil dragoceno pohištvo propadati v neustreznih pogojih v kleti in na podstrešju - nikakor ni bila navdušena.
Po drugi strani je Kovačič vztrajal, da je šlo pri očitanih mu posegih zgolj za redna vzdrževalna dela, saj je bila vila v precej slabem stanju. Za to naj bi bil kriv njegov predhodnik v vili, pakistanski veleposlanik z družino. Kot je še vztrajal, pri sami primopredaji nihče, ne ministrstvo ne lastnica vile, ni imel pripomb.
Kovačičeve trditve, da je šlo le za redna vzdrževalna dela, okrožnega in višjega sodišča niso prepričale. Sodniki niso dvomili, da je Kovačič v vili opravil gradbena dela, ki očitno presegajo zgolj vzdrževalna dela, kar mu je pogodba o najemu izrecno prepovedovala. Poleg tega za svoje ravnanje ni imel odobritve slovenske države.
Sodišče mu je s pravnomočno sodbo naložilo plačilo 65.000 evrov, kolikor je država na podlagi sodne poravnave izplačala lastnici vile. Skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2011 in sodnimi stroški je znesek že konec leta 2015, ko je o zadevi odločilo višje sodišče, presegel 90.000.
Državno odvetništvo je Kovačiča pozvalo k plačilu in mu z izvršbo začelo rubiti denar od pokojnine, njegov pooblaščenec odvetnik Miha Kozinc pa je sodbo izpodbijal na vrhovnem sodišču. Z revizijo je bil uspešen, saj je vrhovno sodišče sodbi razveljavilo in vrnilo v nov postopek, država pa je po podatkih Dela že zarubljen denar Kovačiču vrnila.
Okrožno sodišče mora o zadevi odločiti znova v skladu z napotki vrhovnega sodišča. Po mnenju vrhovnih sodnikov sta se okrožno in višje sodišče napačno oprli na stališče, da ima poravnava, sklenjena med lastnico vile in državo, tako imenovani intervencijski učinek v pravdi med državo in Kovačičem. Nedvomno ima intervencijski učinek sodba in čeprav je sodna poravnava v procesnem smislu izenačena s pravnomočno sodbo, v regresni pravdi, kakršna je bila pravda med državo in Kovačičem, sodna poravnava, sklenjena v prvi pravdi, nima "uporabne vrednosti".
Če se prva pravda zaključi s sodbo, je tako sodišče v drugem postopku vezano na dejanske ugotovitve in pravno presojo iz te sodbe, ni pa tako, če se prva pravda konča s sodno poravnavo, saj ta ni rezultat sojenja, temveč razpolaganja z zahtevkom. Zato poravnava iz prve pravde nima intervencijskega učinka v drugi pravdi, v kateri ima Kovačič položaj pravdne stranke, je opozorilo vrhovno sodišče. Okrožno sodišče bo moralo v ponovnem postopku samo(stojno) ugotoviti vse elemente odškodninske obveznosti nekdanjega veleposlanika, še navaja časnik.
