Ladja je v četrtek v Sredozemskem morju rešila več kot 230 migrantov, med njimi otroke in nosečnico, a sta ji Malta in Italija sprva prepovedali vplutje. Malta je nato v torek potrdila, da bo dovolila vplutje ladje, a pod pogojem, da bodo druge države članice Evropske unije prevzele nekatere migrante.
Organizacija je pred tem v torek Malto pozvala, naj ladjo spusti v eno od pristanišč zaradi vse slabših razmer na morju ter številnih obolelih na krovu.
Malteški premier Joseph Muscat je nato danes sporočil, da bo ladja na Malto prišla zvečer, saj bo ob Malti migrante prevzelo še sedem članic EU - Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Irska, Belgija in Francija. Dodal je, da bodo dovolili v EU ostati samo "pravim prosilcem za azil", gospodarske migrante pa bodo vrnili domov.
Napovedal je tudi, da bo Malta zoper domnevno nezakonito delovanje ladje nemške nevladne organizacije Mission Lifeline uvedla preiskavo in plovilo zasegla. Izpostavil je tudi, da gre za izjemno situacijo, ki je ne gre imeti za vzorec ravnanja v bodoče.
Ladja Lifeline naj bi po navedbah Malte nepravilno registrirala zastavo na Nizozemskem. Poleg tega ji skupaj z Italijo očitata nezakonito delovanje, ko je 21. junija rešila migrante iz morja in jih ni želela predati libijski obalni straži.
Nemška nevladna organizacija Mission Lifeline je obtožbe danes zavrnila, rekoč da bi bila predaja migrantov libijski obalni straži neskladna z ženevsko konvencijo o statusu beguncev in tako zločin. Obtožbe je zavrnila tudi posadka, ki je sporočila, da je delovala skladno z mednarodnim pravom, ki prepoveduje vračanje prosilcev za azil v države, kjer jim grozi preganjanje.
Tiskovni predstavnik nemške nevladne organizacije Sea-Watch Ruben Neugebauer pa je glede napovedi Malte, da bo uvedla pravne postopke proti ladji, dejal, da sodi v okvir "kriminalizacije dejavnosti nevladnih organizacij s strani evropskih vlad".
Nemška človekoljubna organizacija Mission Lifeline je bila ustanovljena leta 2016 v Dresdnu. Od lani rešuje migrante v Sredozemskem morju. Po besedah njenega tiskovnega predstavnika Axela Steierja ima okoli 30 članov in več kot sto človekoljubnih delavcev. Nastala je iz pobude, ki je nudila pomoč beguncem na balkanski begunski poti jeseni 2015.
