To je "dobra odločitev", "ogromen korak naprej", "bolje kot nič", je povzela bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharijeva in izpostavila težavnost deseturnih pogovorov.
Izpostavila je tudi, da imata državi jasen časovni načrt in da od odločitve o začetku pogajanj do pravih pogajanj običajno traja sedem mesecev ali več. Zagotovil, da bo šlo prihodnje leto gladko, seveda ni, a vsi podpirajo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, je dodala.
Odločitev je po oceni bolgarske ministrice dobra za Evropo in Zahodni Balkan, saj bo okrepila samozavest regije in dokazala, da evropska perspektiva teh držav ni zgolj izjava na papirju.
Izid današnje razprave o širitvi je "realističen pristop k naši skupni dolžnosti" vključitve regije v EU, pa je stanje ocenil prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Članice so se dogovorile, da se pozitivno odzovejo na dosežen napredek Makedonije in Albanije ter odprejo pot k odprtju pristopnih pogajanj junija prihodnje leto, piše v širitvenih sklepih, sprejetih danes v Luksemburgu.
Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, a ga zlasti zaradi spora z Grčijo o imenu doslej ni dočakala. Albanija je status kandidatke dobila leta 2014.
Ob tem članice pozivajo Makedonijo, naj zagotovi otipljive rezultate v boju proti korupciji ter na sploh ohrani in okrepi reformni zagon. Od države se pričakuje napredek pri reformah v pravosodju, obveščevalnih in varnostnih službah ter javni upravi.
Seznam pogojev za Albanijo je še daljši in ton ostrejši. Članice izpostavljajo "nujno potrebo" po nadaljnji utrditvi napredka pri reformiranju pravosodja in pozivajo k otipljivim rezultatom v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pri zagotavljanju vladavine prava.
Evropska komisija bo reformna prizadevanja obeh držav pozorno spremljala in ocenila v letnih širitvenih poročilih. Prva medvladna konferenca sicer ni predvidena pred koncem prihodnjega leta, pa še to le, če bodo voditelji članic unije ocenili, da je napredek zadosten.
Evropska komisija je priporočila začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, saj sta državi izpolnili pogoje, ki jih je unija določila za ta korak. Sploh po dogovoru Skopja in Aten o imenu bi unija v primeru Makedonije težko upravičila drugačno odločitev.
A Francija in Nizozemska, ki se sklicujeta na negativno domače javno mnenje, nista naklonjeni nadaljnjim širitvenim korakom, čeprav je sprožitev pristopnih pogajanj šele začetek dolgega in zahtevnega procesa. Najostrejša nasprotnica je bila po neuradnih navedbah Francija, a dogovor sta oteževali tudi Nizozemska in Danska.
Slovenija, ki jo je v razpravi v Luksemburgu zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, si je vseskozi odločno prizadevala za zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z obema državama.
Drugo ključno širitveno vprašanje, ki pa je bilo rešeno že pred današnjim ministrskim sestankom na veleposlaniški ravni, je bila Turčija. Treba je bilo zadovoljiti Avstrijo, ki se zavzema za prekinitev pogajanj s Turčijo, medtem ko večina nasprotuje tako radikalnemu pristopu.
Avstrija je namreč leta 2016 zaradi neizpolnitve zahteve po prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo blokirala sprejetje širitvenih sklepov in nihče ni želel, da bi se ta scenarij ponovil.
Članice so v sklepih potrdile, da Turčija ostaja kandidatka za članstvo v uniji in ključna partnerica na številnih področjih, a obenem zapisale, da se država odmika od EU, da so njena pristopna pogajanja v zastoju in da ni mogoče odpreti novih poglavij.
Odnosi med EU in Turčijo so se močno zaostrili po spodletelem državnem udaru julija 2016, odkar unija opozarja na sporne, avtokratske poteze predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki so po njenem mnenju v nasprotju z vladavino prava in drugimi temeljnimi evropskimi vrednotami.
A tudi pred tem so pristopna pogajanja Turčije potekala po polžje. Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, pa tudi sicer ni navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.
