Kot so danes sporočili s pravosodnega ministrstva, do izvršb prihaja kljub temu, da upniki ne razpolagajo z verodostojno listino, kot to določa zakon o izvršbi in zavarovanju.
Sistem izvršbe na podlagi verodostojne listine sicer predstavlja poenostavljeno in hitro sodno varstvo za terjatve, ki naj ne bi bile sporne, na način, da se izogne obravnavi v pravdnem postopku. Sistem je pospešil izvršilne postopke in zmanjšal tako upnikove stroške kot tudi stroške sodišč.
"V primeru spornosti terjatve pa dolžnik vloži ugovor in se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. Pri tem je ključno, da je ta postopek namenjen samo upnikom, ki razpolagajo z verodostojno listino, in ne vsem upnikom s terjatvijo do dolžnika," so pojasnili na ministrstvu.
Bistveno je, da delavec v primerih, ko pride do tovrstnih ravnanj, izkoristi vse zakonske možnosti, ki mu jih v okviru izvršilnega postopka daje zakon. V izvršilnem postopku je torej ključno pravno sredstvo dolžnika ugovor. Po vložitvi pravočasnega in utemeljenega ugovora se namreč sklep o izvršbi razveljavi in izvršba ne nadaljuje, kar posledično pomeni, da do posega v dolžnikovo premoženje v tem primeru ne pride, so izpostavili.
Ministrstvo za pravosodje je na problematiko opozorilo tudi Odvetniško zbornico Slovenije in jo pozvalo, naj se do primerov opredeli z vidika odvetniške etike ter seznani svoje člane in s tem v prihodnje prepreči nadaljnja tovrstna ravnanja, saj bi sprejem sistemskih sprememb na zakonski ravni v smeri dodatnih varovalk oziroma sodnega nadzora že v fazi dovolitve izvršbe zagotovo močno vplival na učinkovitost izvršbe na podlagi verodostojne listine.
