Mladoletni pobudnik, ki ga zastopa zakonita zastopnica, njo pa ljubljanski odvetnik Andrej Razdrih, je izpodbijal sedmo točko dogovora v zvezi z opravljanjem nalog za zaščito otrok, ki izhajajo iz zakona o preprečevanju nasilja v družini. Dogovor, ki so ga izdala ministrstva za delo, za izobraževanje in za notranje zadeve, v izpodbijani točki opredeljuje ravnanje policije, centrov za socialno delo in šol v zvezi z izvedbo pogovora z otrokom v prostorih šole.
Če otrok v šoli pove, da so bili starši nasilni do njega, šola o tem glede na izpodbijani del dogovora obvesti policijo, ta pa center. Policija in center skupaj opravita pogovor z otrokom v šoli brez vnaprejšnje vednosti staršev, policija pa starše čim prej obvesti o opravljenem pogovoru, navaja.
Pri ugotavljanju ogroženosti otroka lahko pogovor z njim v šoli brez navzočnosti staršev opravi tudi center. Zaradi čustvene podpore otroku pri pogovoru je lahko navzoč še strokovni delavec šole, se glasi izpodbijani del dogovora.
Z mladoletnim pobudnikom je bil zaradi suma, da je bil žrtev zanemarjanja in surovega ravnanja, v šoli opravljen pogovor, pri katerem so sodelovali policistka, predstavnica centra in razredničarka. Vendar mu po njegovem mnenju pri pogovoru ni bila zagotovljena niti pravica do navzočnosti zagovornika niti pravica do zaupnika, niti ni bila omogočena navzočnost enega od staršev.
Po oceni sodišča utemeljeno opozarja, da morajo biti procesne pravice mladoletne žrtve nasilja pri takem pogovoru urejene z zakonom. Zbiranje obvestil ob sumu kaznivega dejanja zaradi nasilja v družini pomeni del predkazenskega postopka, navaja sodišče. Tudi ko pogovor z otrokom opravi center zaradi suma ogroženosti, je pogovor z namenom zbiranja obvestil že del upravnega postopka, dodajajo.
Dogovor ima po njihovih ugotovitvah v posameznih delih naravo predpisa, predpisi pa morajo biti objavljeni pred začetkom uveljavitve. Ker izpodbijani del dogovora ni bil objavljen v uradnem listu, je sodišče odločilo, da izpodbijana točka dogovora ni začela veljati in se dogovor tudi ni smel uporabljati.
Ker izpodbijani predpis ni začel veljati, se sodišče v postopku ni moglo spustiti v oceno skladnosti izpodbijanih določb z ustavo.
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za STA zagotovilo, da bodo ustavno odločbo spoštovali in izpodbijane točke ne bodo uporabljali. Prav tako se to nanaša na druge resorje, so poudarili. Sicer pa po njihovih navedbah zaradi odločbe sprememba obstoječe zakonodaje ni potrebna.
Ministrstva za delo, za izobraževanje in za notranje zadeve so obravnavani dogovor sprejela leta 2013 z namenom, da bi vzpostavili stalno medinstitucionalno sodelovanje. Dogovor po pojasnilu ministrstva za delo določa, da imajo koristi in pravice otroka kot žrtve nasilja v družini prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev v postopku.
Po pojasnilu ministrstva za delo gre za upoštevanje dela konvencije o otrokovih pravicah, ki se nanaša na upoštevanje koristi otrok pred koristmi drugih udeležencev v postopkih in na dolžnosti institucij, da izvajajo posebne ukrepe za njihovo zaščito.
Odvetnik Razdrih je zadovoljen z odločitvijo sodišča, saj pomeni korak naprej pri varovanju pravic otrok žrtev nasilja. Po njegovi oceni iz odločbe izhaja, da je treba varovanje procesnih pravic otroka kot žrtve nasilja urejati z zakonom oz. s podzakonskimi predpisi, ne pa z medsebojnimi dogovori pristojnih ministrstev, ki niso predpisi, so za STA sporočili iz odvetnikovega tajništva.
