Posvet je odprl tudi razstavo Med nami in z nami, ki bo na ogled v pritličju Slovenskega etnografskega muzeja do 29. junija. Razstavljena so najboljša likovna dela osnovnošolcev. Dela so nastala po njihovem neposrednem srečanju in pogovoru z osebami z begunsko izkušnjo, ki so delili svoje zgodbe o življenju pred prihodom v Slovenijo, o poti do sem in o življenju tukaj. Z razstavo želijo poudariti pomembno vlogo lokalne skupnosti pri vključevanju beguncev in migrantov v družbo.
Begunci in migranti živijo med nami in z nami ter se v družbo vključujejo na različnih pomembnih področjih. Namen projekta Med nami in z nami je ozaveščanje slovenske širše javnosti o položaju oseb z begunsko in migrantsko izkušnjo v slovenski družbi, o skupnih izzivih vključevanja in integracije na lokalnem, državnem in mednarodnem kontekstu, izkoriščanju priložnosti, ki jih prinašajo migranti, ter o poteh do solidarnega in kakovostnega sobivanja.
Katarina Štrukelj z urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ki je bil ustanovljen lani, je na posvetu izpostavila, da so med njihovimi večjimi izzivi povečanje števila prosilcev za mednarodno zaščito in s tem tudi iskanje dodatnih nastanitvenih kapacitet ter iskanje sistemske rešitve za nastanitev mladoletnikov brez spremstva. Kot je dejala, morajo rešitev poiskati do konca leta, trenutno pa se pogovarjajo z mariborsko in ljubljansko mestno občino.
Na zavodu za zaposlovanje so ob začetku begunske krize ugotovili, da Slovenija za skupino ljudi, ki ima priznano mednarodno zaščito in prost dostop do trga dela, nima pripravljenih ustreznih ukrepov. Zato so začeli oblikovanje posebnih programov, s katerimi naslavljajo začetne ovire, na primer neznanje slovenščine in nepoznavanje pisave ter prihod iz drugačnih šolskih sistemov, je pojasnil Robert Modrijan.
Goran Popović, ravnatelj ljubljanske Osnovne šole Livada, ki jo obiskujejo tudi otroci iz azilnega doma, težavo vidi v medresorskem usklajevanju, zatika pa se tudi pri financiranju različnih aktivnosti. Sicer otrokom v osnovnošolskem izobraževanju omogočijo dve leti prilagojenega programa, v katerem ga šola lahko nauči funkcionalne rabe slovenskega jezika, v višji razred pa lahko napreduje brez ocen. Po opažanjih Popovića se več težav pojavi pri prehodu v srednješolsko izobraževanje.
V okviru projekta je bilo do sedaj organiziranih 12 posvetov po celi Sloveniji, Tek solidarnosti in vključevanja in dva osrednja dogodka v Ljubljani, v sredo pa bo ob svetovnem dnevu beguncev potekala osrednja prireditev na muzejski ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja.
Dogodek so pripravili Inštitut za afriške študije, Javni zavod Cene Štupar ter Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos.
