Prevladujejo notranje razseljeni, ki jih je bilo konec lanskega leta 40 milijonov, največ v Kolumbiji, Siriji in Demokratični republiki Kongo. 25,4 milijona pa je bilo lani registriranih beguncev, med njimi več kot polovica otrok. Četrtina beguncev, okoli 6,3 milijona, prihaja iz Sirije. Še 6,2 milijona ljudi je v tej državi notranje razseljenih.
"V številnih državah prevladuje mnenje, da je begunska kriza kriza bogatega sveta. Ni," je dejal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
Kot je dodal na novinarski konferenci v Ženevi, se je okoli 85 odstotkov beguncev po svetu zateklo v revne ali srednje bogate države. Lani je tako največ beguncev gostila Turčija, sledili so Pakistan, Uganda, Libanon in Iran, Nemčija je bila na šestem mestu.
70 odstotkov beguncev na svetu je lani prihajalo iz petih držav: Sirije, Afganistana, Južnega Sudana, Mjanmarja in Somalije. To po besedah Grandija pomeni, da bi se lahko tok beguncev močno upočasnil, če bi rešili konflikte in krize v kateri od teh držav. Je pa dodal, da v nobeni od teh držav ni bilo napredka pri vzpostavljanju miru.
Domove je leta 2017 zapustilo 16,2 milijona ljudi. Gre za tiste, ki so bili prvič prisiljeni bežati in tudi tiste, ki so bili razseljeni ali begunci že kdaj prej.
