Po prvih volitvah v DZ leta 1992 je funkcijo sicer zasedel Herman Rigelnik iz največje vladne stranke LDS, po letu 1996 pa se je vzpostavila praksa, da to mesto zasede druga največja koalicijska stranka. Tedaj je pripadlo Janezu Podobniku iz SLS, ki je vstopila v vlado pod vodstvom LDS.
Po letu 2000 je vlado znova sestavljala LDS, mesto predsednika DZ pa je dobila druga največja koalicijska stranka ZLSD (danes SD). Večji del mandata jo je zasedal Borut Pahor, ki je tudi edini, ki je zasedal vse tri predsedniške funkcije v državi - bil je tudi predsednik vlade, danes pa je predsednik republike. Tudi ko je po volitvah leta 2008 vlado sestavljala SD, je funkcijo predsednika DZ prepustila koalicijski partnerici Zares s Pavlom Gantarjem.
Leta 2004, ko je na volitvah zmagala SDS, pa je ta stranka prevzela tako vodenje vlade kot DZ. Prvi med poslanci je postal France Cukjati.
Enako je bilo pred štirimi leti, čeprav je tudi takrat kazalo drugače. Kandidaturo je namreč sprva napovedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je nato premislil. Med razlogi je tedaj navajal negotovost pri sestavi bodoče koalicije in razdelitve ključnih funkcij. Predsednik DZ je nato postal Milan Brglez iz na volitvah zmagovite SMC.
Najbolj pestra pa je bila ustanovna seja DZ po volitvah 2011. V prvem in drugem krogu je sicer kandidiral Borut Pahor (SD). Poleg SD sta ga podprli še stranki SLS in NSi, poslanci DeSUS pa so glasovali po svoji vesti. Zmagovalka na volitvah - Pozitivna Slovenija pa je kandidirala svojo poslanko Mašo Kociper, a v obeh poskusih glasovanja pri podpori ostala osamljena. Poslanci SDS medtem v prvih dveh glasovanjih niso podprli nobenega kandidata.
V tretjem krogu pa je prišlo do premika. Pahor ni več kandidiral, v SD pa so se odločili, da bodo podprli Kociprovo, kar pa še vedno ni bilo dovolj. Predsednik Liste Virant Gregor Virant in predsednik DeSUS Karl Erjavec sta, zgrožena nad dogajanjem ugotovila, da je najbolje, da najdejo nek dogovor, ki bi omogočil konstituiranje DZ. Zato je v kandidaturo vstopil Virant, ki je dobil podporo ad hoc koalicije Liste Virant, SDS, SLS, DeSUS in NSi. Ravno ta koalicija pa je nato po neuspelem poskusu predsednika PS Zorana Jankovića oblikovala vlado, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša.
Po razpadu vladne koalicije je vlado oblikovala PS z Alenko Bratušek, mesto predsednika DZ pa je znova dobila druga največja koalicijska stranka SD.
Predsednik DZ sicer po poslovniku predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi seje državnega zbora, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme DZ, skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi, skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami, skrbi za izvajanje poslovnika, dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom, odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi in odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo. Predsednik DZ pa je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada plača v višini 5419 evrov bruto.
Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki, od tega je eno mesto po poslovniku rezervirano za največjo opozicijsko stranko. V tem mandatu sicer SDS ni predlagala podpredsednika DZ.
