Pri poslancih so v preteklih letih lobirali predstavniki mnogih interesnih združenj in organizacij. Iz razporeda lobističnih stikov, objavljenega na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je razvidno, da je v lanskem letu z nekaj več kot 300 prijavljenimi stiki izstopal DeSUS. Poslanci SMC so jih prijavili 190, poslanci SD 166.
Med opozicijskimi strankami so o največ stikih poročali iz NSi. V letih pred tem pa so bili lobisti aktivni zlasti pri poslancih SMC.
V DZ lobisti vseh vrst - od sindikatov do zasebnih šolnikov
Leta 2014 so bili med najbolj aktivnimi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki so poslankam in poslancem predstavljali njihov predlog sprememb volilnega sistema. O največ tovrstnih lobističnih stikih so poročali iz SMC in DeSUS, a se trud Zdusa ni obrestoval. Predlog je namreč obstal na matičnem odboru za notranje zadeve.
Leto pozneje je bil na dnevnem redu pogovorov med lobisti in poslanci predlog zakona o minimalni plači. Poslanke in poslanci so prijavili 21 lobističnih stikov s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na to temo.
Gre za obdobje prve polovice leta 2015, ko so predstavniki sindikalnih central v DZ vložili pobudo za redefinicijo minimalne plače, ki je predvidela izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Ta je bila v DZ nazadnje tudi potrjena, a je zaradi izstopa treh delodajalskih združenj povzročila padec socialnega sporazuma.
V DZ je leta 2015 gostovala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, in sicer na temo predloga zakona o dimnikarskih storitvah. DZ je sicer konec leta 2015 podaljšal dotedanjo ureditev dimnikarske službe. Do večje spremembe pa je prišlo leto pozneje, ko je začel veljati prenovljeni zakon, ki je uvedel licenčni sistem in izbiro dimnikarja prepustil uporabnikom.
Aktivni so bili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici. Poslanke in poslanci so prijavili 63 lobističnih stikov, pogosti so bili zlasti pogovori s poslanci SMC in SD o predlogu zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Tega je DZ nato sprejel julija 2016, v skladu z njim pa državljani lahko sami izbirajo izvajalca pogrebnih storitev.
Lobistične stike v letu 2016 so v DZ med drugim zaznamovale razprave o predlogu zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Na to temo je bilo prijavljenih več deset lobističnih stikov, in sicer med drugim z društvom Asociacija, Društvom slovenskih književnih prevajalcev, Sindikatom glasbenikov Slovenije in Združenjem Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev.
Zakon, ki med drugim opredeljuje delovanje kolektivnih organizacij, ureja položaj imetnikov pravic in določa pravila delitve avtorskih honorarjev, je v delu zainteresirane javnosti naletel na izrazit odpor. Skozi zakonodajni postopek je zato doživel več sprememb, potrjen pa je bil septembra 2016.
Med najbolj aktivnimi v lanskem letu pa so bili predstavniki zasebnih izobraževalnih zavodov, ki so s poslanci govorili o prihodnjem financiranju osnovnega šolstva. Poslanke in poslanci so prijavili več deset lobističnih stikov z Zavodom Antona Martina Slomška Maribor, ljubljansko in mariborsko Waldorfsko šolo in Montessori inštitutom.
Do sprememb zakonodaje, povezane s financiranjem osnovnega šolstva, nazadnje ni prišlo. Opozicija ni uspela s predlogom o stoodstotnem financiranju programov zasebnih osnovnih šol, koalicija se ni uspela poenotiti o kompromisnih predlogih, po katerih bi v celoti financirali le obvezni del javnega programa, ustavne večine pa niso dosegli niti predlagatelji sprememb ustave, ki so želeli na ta način zaobiti ustavno odločbo, ki napotuje k izenačitvi financiranja javnih programov v javnih in zasebnih šolah. Ustavna odločba tako ostaja neuresničena.
Darilo poslancu ne sme preseči 75 evrov
Obveznost poročanja o lobističnih stikih čaka tudi novoizvoljene poslanke in poslance. Je pa to le ena od njihovih obveznosti do KPK. Sporočati ji morajo tudi podatke o premoženjskem stanju ter upoštevati predpise glede nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja, nasprotja interesov in daril.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnim funkcionarjem denimo prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka. Določa pa tudi izjeme, vendar pa mora funkcionar za to pridobiti dovoljenje delodajalca, hkrati pa o svoji dejavnosti obvestiti KPK.
Funkcionar tudi ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti. Vrednost slednjih po zakonu ne sme biti več kot 75 evrov, sicer postanejo last države, lokalne skupnosti oziroma organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo.
Še preden so nastopili mandat, je KPK nekatere poslance že soočila z njihovimi grehi iz preteklosti, vezanimi na nekatere od omenjenih predpisov v povezavi s funkcijami, ki so jih opravljali doslej. Objava seznama 11 imen, pri katerih je KPK ugotovila nekatere kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je sicer privzdignila marsikatero obrv. Izkazalo se je, da je šlo v večini primerov za to, da zavezanci niso posredovali podatkov o svojem premoženjskem stanju ali pa niso prijavili lobističnega stika.
Predvsem pri slednjem je bilo sicer že večkrat slišati, da so določbe ali pa njihova razlaga, po kateri morajo funkcionarji kot lobistični stik prijaviti vsako elektronsko pismo, četudi ga niso niti prebrali, neživljenjske. Da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije potrebuje spremembe, pa že dalj časa opozarja tudi KPK.
