Svetovni dan je po besedah Kopač Mrakove namenjen opozorilom o nevarnostih fizičnih, čustvenih in finančnih zlorab nad starejšimi, predvsem pa temu, da je treba slišati in podpreti žrtve, ki pogosto ostajajo nevidne.
Poleg tega je svetovni dan namenjen prizadevanjem za boljše razumevanje najširše javnosti o tem, da je med nami vedno več starejših, ki so pogosto v nevarnosti pred različnimi oblikami zlorab in zanemarjanja, so objavili na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Problematiko, ki se je po besedah ministrice zavedamo tudi v Sloveniji, rešujemo na različnih področjih. Tudi lani sprejeta strategija dolgožive družbe jasno naslavlja ta področja in daje usmeritve za naprej, tako denimo potrebo po aktivnem osveščanju javnosti o problematiki in večji obveščenosti starejših.
Prav tako dokument izpostavlja potrebo po usposabljanju zdravstvenih in socialnih delavcev, policije in drugih pristojnih za prepoznavanje, preprečevanje in obravnavo problematike. "Prav ustrezna informiranost vseh deležnikov, posebej še starejših, je ključna, saj se v nasprotnem primeru celo tisti, ki sam doživlja zlorabo, ne prepozna kot žrtev," meni Kopač Mrakova.
"Želimo krepiti medgeneracijsko sodelovanje, aktivnost v vseh življenjskih obdobjih in skrb za zdravje skozi celotno življenje, pri tem pa moramo biti pozorni na vsako obliko starostne diskriminacije, zlorab in drugih oblik nasilja nad starejšimi," je pozvala.
Po navedbah ministrstva za zunanje zadeve je svetovni dan priložnost za krepitev zavesti, da se prirojeno dostojanstvo in temeljne pravice vsakogar med nami zaradi staranja ne zmanjšujejo.
Letos obeležujemo 70. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic, v kateri je jasno opredeljeno, da se vsi ljudje rodimo svobodni in imamo enako dostojanstvo in enake pravice. Ob globalnih ocenah iz leta 2017 o zlorabah starejših je jasno, da ne gre le za pomemben zdravstveni problem, ampak za problem odnosa družbe do staranja in starejših, so izpostavili.
Spomnili so, da Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zlorabo starejših kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev dejanja, ki se dogaja v katerem koli odnosu, ki temelji na zaupanju in ki starejši osebi škodi ali jo spravi v stisko. Gre za dejanja, ki pogosto ostanejo spregledana ali neprijavljena zaradi nezadostnega poznavanja problematike.
Znake zlorabe si po navedbah ministrstva za zunanje zadeve pogosto napačno razlagamo. Zmedenost, depresija ali znaki tesnobe zaradi zlorab ali zanemarjanja so lahko namreč podobni znakom demence. Prav tako se premalo zavedamo, da so tudi pogosti padci starejših ali dolgotrajne bolečine lahko posledica zlorabe ali zanemarjanja.
Slovenija se na mednarodni ravni posebej zavzema za celovito varstvo in uveljavljanje človekovih pravic starejših kot skupine, ki se v družbi in okolju sooča s specifičnimi težavami, so opozorili na ministrstvu za zunanje zadeve. Ob robu zasedanja sveta ZN za človekove pravice bo v ponedeljek tudi s podporo Slovenije potekal dogodek mednarodne nevladne organizacije, Odbora za staranje, ki bo nasilje, zlorabo in zanemarjanje starejših obravnaval z vidika kršenja človekovih pravic.
V raziskavi Inštituta Antona Trstenjaka Staranje v Sloveniji je 7,4 odstotka vprašanih nad 50 let starosti odgovorilo, da je nasilje že doživelo. Ocene iz leta 2017, ki jih omenja ministrstvo za zunanje zadeve, pa kažejo, da je bilo v svetu v posameznem letu določeni obliki zlorabe izpostavljenih skoraj 16 odstotkov starejših.
Obeleževanje svetovnega dneva se je začelo leta 2006, uradno pa so ga Združeni narodi priznali decembra 2011, so navedli na ministrstvu za delo.
