Nasploh je bilo v skupščinski razpravi slišati pravzaprav enotno podporo ustanovitvi samostojne zobozdravniške zbornice. Stališča so se kresala le pri vprašanju, po kakšni pravni poti priti do tega cilja. Kar nekaj poslancev, tudi iz zobozdravniških vrst, je namreč izrazilo skrb, ali bi na referendumu uspeli zagotoviti zadosten kvorum.
Predsednik skupščine Marko Bitenc, ki je odločno zagovarjal razpis referenduma, je v razpravi večkrat opozoril, da je vprašanje razdružitve ZZS na zdravniško in zobozdravniško zbornico prisotno že dlje časa. Zbornični odbor za zobozdravstvo je po njegovih besedah tudi izvedel anketo, ki je pokazala podporo odcepitvi od zdravnikov.
Bitenc je poudaril, da je interes zobozdravnikov po samostojni zbornici "jasno izražen, jasno pa je urejena tudi samoregulacija samostojnih poklicev in zobozdravništvo je samostojen poklic". Zagovarjal je stališče, da je odcepitev zobozdravnikov in ustanovitev lastne zbornice njihova legitimna pravica.
Predsednica ZZS Zdenka Čebašek-Travnik je v nagovoru poslancem skupščine spomnila, da je že v volilnem programu, s katerim se je potegovala za predsedniški položaj, podprla željo zobozdravnikov po avtonomiji. Dejala je, da medtem stališča ni spremenila, vendarle pa ne želi promovirati odcepitve zobozdravnikov, saj gre za njihovo nalogo.
Čebašek-Travnikova je tudi opozorila, da bo morebitna ustanovitev samostojne zobozdravniške zbornice med drugim terjala spremembo zakona o zdravniški službi. Skupščina ZZS bi se zato po njenih besedah s podporo spremembi zakona izognila razpisu referenduma in s tem prihranila dobrih 17.000 evrov, kolikor bo stalo referendumsko izrekanje.
V razpravo o razpisu referenduma se je vključil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Pojasnil je, da člani stomatološke sekcije društva zaenkrat ne izražajo želje po ustanovitvi ločenega zobozdravniškega društva, ampak zagovarjajo dovolj veliko avtonomijo njihove sekcije znotraj zdajšnjega skupnega društva.
Na referendumu bi glede na akte ZZS odločali vsi člani zbornice, tudi zdravniki. Bitenc je izrazil prepričanje, da zdravniki ne bi "povozili" volje zobozdravnikov, saj bi bilo takšno ravnanje po njegovih besedah primerljivo z odnosi med Španijo in Katalonijo. Dodal je, da bi jesenski termin referenduma dal tudi dovolj časa za kampanjo.
Bitenc, ki je pri zagovoru referenduma ostal bolj kot ne osamljen, je izrazil pričakovanje, da bi po razdružitvi ZZS na zdravniško in zobozdravniško zbornico obe zbornici ohranili obvezno članstvo in javna pooblastila. Spomnil je tudi, da so v EU samo tri države, kjer imajo zdravniki in zobozdravniki skupno zbornico.
Kot ena od poti do samostojne zobozdravniške zbornice je bila v razpravi omenjena tudi sprememba zborničnega statuta, ki bi zobozdravnikom omogočila, da sami, brez zdravnikov, odločijo o razdružitvi. V tem primeru "večina ne bi odločala o usodi manjšine". Na takšno možnost je opozorila tudi Čebašek-Travnikova.
Sicer so poslanci skupščine ZZS na današnji seji tudi izvolili dodatne člane razsodišča, imenovali nekaj članov zborničnih organov in obravnavali pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem.
