c S

Srbija z uradno preiskavo o posledicah Natovega bombardiranja leta 1999

13.06.2018 07:03 Beograd, 12. junija (STA) - Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar in minister za okolje Goran Trivan sta danes podpisala dogovor o začetku preiskave o domnevnih posledicah Natovega bombardiranja ZR Jugoslavije leta 1999. Pri preiskavi naj bi sodelovala še ministrstvo za obrambo in izobraževanje. Preiskavo bo financirala država in naj bi stala približno 130.000 evrov.

"Menimo, da to dolgujemo nam samim in prihodnjim generacijam," je po podpisu dogovora dejal Lončar, poroča spletni portal BalkanInsight.

Trivan je napovedal, da preiskava ne bo omejena samo na posledice uporabe streliva z osiromašenim uranom, pač pa tudi na bombardiranje kemičnih tovarn, kar bi lahko potencialno vplivalo na okolje in zdravje ljudi. "Ni razloga, da bi kdorkoli nasprotoval tej preiskavi, kajti naš cilj je zgolj, da ugotovimo resnico. Ne gre za stvar politike. Uporabili bomo znanstvene metode, ki so kredibilne po vsem svetu," je še dejal.

Preiskavo bodo vodili svet znanstvenikov, nacionalni laboratorij, organ za koordinacijo ter vladni svet, v katerem bodo predstavniki omenjenih ministrstev. Na čelu koordinacijskega organa bo vodja nevrokirurgov srbskega kliničnega centra Danica Grujičić. Po njenih napovedih bodo za prve rezultate potrebovali vsaj dve leti. "Pomembno je, da bomo z našo raziskavo nadaljevali, ne glede na spremembe v vladi in položaju premierja," je še dodala.

Srbski parlament je maja letos že dal zeleno luč za ustanovitve lastne komisije, ki bo preiskovala posledice bombardiranja leta 1999.

Srbski mediji za povečanje števila bolnikov s tumorji množično krivijo Natovo bombardiranje, pri tem pa prezrejo dejstvo, da je prišlo do uporabe osiromašenega urana skoraj izključno na Kosovu, še navaja BalkanInsight, spletni portal nevladne medijske organizacije Balkanska raziskovalna mreža (BIRN).

Nato je z mandatom Varnostnega sveta Združenih narodov z zračnimi napadi na takratno ZR Jugoslavijo začel 24. marca 1999, da bi srbsko vojsko prisilil v umik s Kosova po neuspešnih mirovnih pogovorih. Po podatkih človekoljubne organizacije Human Rights Watch je zaradi bombardiranja umrlo približno 500 civilistov.