Kolektivno pogodbo je z generalnim direktorjem SŽ Dušanom Mesom podpisalo devet reprezentativnih sindikatov na železnicah, ki predstavljajo dve tretjini od okoli 7500 zaposlenih na SŽ. To so Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije, Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije, Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste, Sindikat železniških delavcev Slovenije in Sindikat delavcev uprave SŽ.
Spremenjene kolektivne pogodbe pa ni podpisal Sindikat železničarjev Slovenije, s približno 2000 člani največji sindikat na SŽ, ki je danes izvedel prvo iz serije napovedanih stavk. Delo je med 10. in 14. uro prekinilo okoli 40 premikačev in vlakovodij na ranžirni postaji Ljubljana Zalog, stavka je minila brez zapletov. Predvidene poti vlakov so namreč po pojasnilih vodstva železnic opravili pred začetkom stavke.
Član stavkovnega odbora Albert Pavlič, sicer odstavljeni delavski direktor, je na novinarski konferenci po stavki povedal, da je ta potekala brez zapletov, zagotovili so prevoze, ki so zakonsko določeni. O tem, kakšen je bil vpliv na promet, ni želel govoriti; kot je dejal, nimajo namena škodovati družbi. "Stavka je bila preračunana tako, da naredimo čim manj škode. To je le naše podjetje," je dejal.
Kot je poudaril, si želijo, da jih vodstvo SŽ jemlje resno in se z njimi resno pogaja. "Ne bomo odnehali. Tudi članstvo na terenu nam ne dovoli odnehati oz. od nas pričakuje, da izpogajamo to, kar imajo drugi," je dejal in dodal: "Delodajalcu bo treba tudi na takšen način sporočiti, da se ne hecamo in da za nami stoji več kot 2200 ljudi."
Napovedal je, da bodo pozvali vodstvo SŽ k nadaljevanju pogajanj, in izrazil upanje, da naslednja napovedana stavka - v četrtek naj bi med 17. in 21. uro stavkali prometniki na postaji Dobova - ne bo potrebna. "A brez sporazuma oz. dogovora ne bomo niti zamrznili niti odpovedali stavkovnih aktivnosti," je poudaril Pavlič.
Preostalih devet reprezentativnih sindikatov se je od stavke distanciralo. Kot je na novinarski konferenci po podpisu spremenjene kolektivne pogodbe poudaril predstavnik omenjenih devetih sindikatov Zdenko Lorber, se je sindikat železničarjev skupaj z ostalimi sindikati usklajeval o predlogih sprememb, ko pa so v maju stekla pogajanja z vodstvom, so povedali, da razmišljajo o stavki.
"Po naši oceni gre za stavko, ki izključno ščiti interese ozkega kroga vodstva sindikata železničarjev, v katerega samem vrhu je najbolj izpostavljen Pavlič," je dejal Lorber.
Tudi po mnenju generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa je stavka železničarjev nepotrebna. Kot je poudaril v ločeni izjavi za medije, je poslovodstvo SŽ od leta 2012 do danes bistveno pripomoglo k izboljšanju stanja, preostale neustreznosti pa je treba odpraviti na drugačen način, ne s stavko.
Mes se sicer strinja, da s plačnim sistemom "marsikaj ni v redu", a tega ni mogoče urediti čez noč in s stavko. Napovedal je spremembe poslovnih procesov, plačni sistem pa bodo urejali s pomočjo zunanjega izvajalca z izkušnjami na železnicah. Želijo ga namreč oblikovati z zgledovanjem po tujem modelu. Pričakujejo, da bodo s prenovo plačnega sistema začeli prihodnje leto.
Kot je dejal Mes, ki zaradi napovedanih stavk ne pričakuje večjih nevšečnosti, bodo s pogajanji s sindikatom nadaljevali, je pa poudaril, da lahko težava postane vprašanje, "o čem se pogajati". Višanje plač ne pride v poštev, saj so se bruto plače na SŽ od leta 2012 dvignile za 20 odstotkov, trikrat so izplačali nagrade za poslovno uspešnost in regres, zagotovili so tudi odpravnine, je še poudaril.
Sindikat železničarjev med drugim zahteva, da vodstvo vse zaposlene obravnava enakopravno, saj da sedaj med drugim dodatke za določeno delo dobivajo le nekateri, plačila za enako delo so različna. Zagotovi naj se zadostno število zaposlenih, saj se sedaj nekateri zaposleni preobremenjeni in tudi ne morejo izkoristiti dopusta in odmora med delom, poudarjajo.
Preostali reprezentativni sindikati so dogovor o prvem svežnju sprememb zapečatili z današnjim podpisom kolektivne pogodbe. Po Lorberjevih pojasnilih gre za prvi sveženj sprememb, ki pomembno nadgrajujejo obstoječe pravice zaposlenih na SŽ, ostale pa naj bi dorekli in zapečatili do septembra. Tako bodo železnice po 11 letih od zadnjih sprememb kolektivne pogodbe prišle do celovite prenove tega dokumenta.
Lorber je iz prvega svežnja izpostavil tri spremembe oz. dopolnitve. Dogovorili so se o znesku gmotne spodbude tistih zaposlenih v SŽ, ki delo opravljajo več kot 40 let, in sicer v višini povprečne plače v skupini za pretekle mesece. V prvih treh mesecih je bilo to 1955 evrov bruto.
Dogovorili so se tudi o znesku tistim, ki so zaradi posledic poškodbe pri delu postali invalidi in imajo zaradi statusa nižji dohodek, kot so ga imeli. Tako bodo ti prejeli razliko med invalidsko pokojnino in prejeto rento za čas do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
Vnesli pa so tudi spremembo, ki odstavljenemu delavskemu direktorju Pavliču več ne zagotavlja takšne plače, kot jo je prejemal, dokler je opravljal to funkcijo. Ta bo tako po Lorberjevih pojasnilih odslej prejemal plačo, ki ustreza delovnemu mestu, ki ga je opravljal do nastopa njegove funkcije. "Gre za spremembo, ki jo podpira velika večina zaposlenih na SŽ," je še poudaril Lorber.
Pavlič je danes povedal, da je že večkrat poudaril, da si tako visoke plače po prenehanju opravljanja funkcije ni zaslužil in da je polovico plače namenjal v stavkovni sklad. Ob tem je dejal, da je v SŽ "armada" ljudi, ki so visoko plačani za različne funkcije, dodane vrednosti v smislu soupravljanja oz. sindikalnega delovanja pa ni. "Postali smo talci soupravljanja v SŽ," je dejal.
