Komisija predlaga, da se zagotovi 950 milijonov evrov za program Carina in 270 milijonov evrov za program Fiscalis. V obstoječem večletnem poračunu 2014-2020 je za prvi program namenjenih 523 milijonov evrov, za drugega pa nekaj več kot 223 milijonov evrov, pri čemer ni jasno, ali gre za primerjave po stalnih ali tekočih cenah.
Novi in po predlogu komisije izdatneje financirani program Carina, ki prispeva k vzdrževanju vseevropskih informacijskih sistemov na tem področju ter omogoča skupno delo ter usposabljanje carinskih inšpektorjev, bo po navedbah Bruslja omogočil povečano izmenjavo informacij in podatkov med nacionalnimi carinskimi upravami za boljše odkrivanje pretoka nevarnega in ponarejenega blaga.
Na mejah EU so npr. lani zasegli 2,7 milijona kosov streliva in 188.000 kosov eksplozivov, zaradi ponarejanja pa se v EU po ocenah Urada EU za intelektualno lastnino vsako leto v 13 ključnih gospodarskih sektorjih izgubi 60 milijard evrov.
Posodobljeni program naj bi dodatno olajšal tudi obvladovanje rastočih trgovinskih tokov. Carinski organi EU so npr. lani obravnavali 331 milijonov deklaracij. Predvideni ukrepi naj bi nudili tudi podporo carinskim organom pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov EU ter pri pravilnem pobiranju carinskih dajatev, uvoznega DDV in trošarin.
Novi program naj bi izboljšal še zmogljivosti carinskih uprav za obravnavo spreminjajočih se gospodarskih in delovnih modelov, kot so e-trgovanje in blockchain transakcije, ter spodbujal sodelovanje in usposabljanje med sektorji.
Novi program Fiscalis bo po napovedih komisije medtem dodatno podprl sodelovanje med davčnimi upravami članic ter bolje prispeval k boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom.
Predvideva vzpostavitev boljših in bolje povezanih informacijskih sistemov, ki bi jih sicer vsaka članica morala razviti posamezno, izmenjavo dobrih praks in usposabljanj za spodbujanje učinkovitosti, vključno s preprečevanjem nepotrebnih administrativnih obremenitev pri čezmejnem poslovanju ter precejšnjim povečanjem števila davčnih uradnikov v programih izpopolnjevanja. Ob tem vsebuje še uvedbo skupnih ukrepov pri upravljanju tveganj in pri revizijah.
V Bruslju so sicer prepričani, da se je program Carina že izkazal pri izboljšanju sposobnosti carinskih organov, da ohranijo varne zunanje meje EU, olajšujejo trgovino in ščitijo državljane EU pred nevarnim in ponarejenim blagom. Poleg tega je v preteklosti po oceni Bruslja omogočil boljše in učinkovitejše pobiranje carinskih dajatev EU, ki so lani znašale skoraj 16 odstotkov celotnega proračuna EU na prihodkovni strani.
Program Fiscalis se je, tako v Bruslju, medtem izkazal za nenadomestljivo pomoč davčnim upravam za boljše sodelovanje znotraj EU pri prizadevanjih za izboljšanje pobiranja davkov in boj proti davčnim goljufijam. Prvič je bil zasnovan leta 1993 zgolj kot program za izmenjavo in usposabljanje davčnih uradnikov, v zadnjih 20 letih pa se je po mnenju komisije izkazal kot pomemben in vpliven dejavnik v davčnem okolju EU.
