Vrhničani, ki se zavzemajo za to, da bi podjetje za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, kjer je lani izbruhnil hud požar, zapustilo njihovo okolje, so dobili prvo bitko na sodišču. Posledica te je, da se bodo morale pristojne institucije s civilno družbo pogovarjati o vsebini njihovih zahtev. Kot izpostavlja časnik Dnevnik, je odločitev pomembna tudi za druge podobne primere v državi, kajti občinam odpira možnost za vključitev v inšpekcijske postopke.
Vrhniški župan Stojan Jakin je v odzivu za STA dejal, da ga sodba upravnega sodišča ne navdaja s pretiranim optimizmom. Kot je opozoril, je namreč sodišče predvsem zmotilo, kako je ministrstvo za okolje in prostor obrazložilo svojo odločbo, da občina ni stranka v postopku gradbene inšpekcije proti Kemisu. Zato Jakin meni, da bo ministrstvo verjetno vztrajalo pri enaki odločbi, le da jo bo podkrepilo z drugačno obrazložitvijo, ki bo prepričala tudi sodišče. Če pa bo vendarle obveljalo, da je občina v tem primeru stranka v postopku, bo to postala pravna praksa, ki bo krojila tudi druge inšpekcijske postopke. "Kako bodo inšpekcije lahko delale v takih pogojih, pa si ne znam predstavljati," je dodal.
Vrhniška občina je na upravnem sodišču izpodbijala odločbo ministrstva za okolje in prostor ter sklep ljubljanske območne enote inšpektorata za okolje, ki sta zavrnila njeno zahtevo po tem, da bi ji priznala status stranke v postopku. V tožbi so zahtevali, naj upravno sodišče odpravi sklep gradbenega inšpektorata in mu ga vrne v ponovno odločanje. Sodišče je zahtevi v celoti ugodilo, kar pomeni, da bo moral inšpektorat pri ponovni odločitvi o zahtevi Vrhničanov upoštevati pravna stališča sodbe, povzema časnik Dnevnik.
Odvetnik občine Vrhnika Tomaž Petrovič je sodbo označil kot izjemno pomembno za prakso na tem področju. "V širšem smislu je pomembno, da občine lahko sodelujejo v teh postopkih. Doslej je bilo drugim deležnikom zelo težko priti v postopek, kajti inšpekcije so si zakon uredile tako, da je stranka v postopku le preiskovanec," je za časnik pojasnil odvetnik. Sodišče je občini v tem primeru priznalo javni interes, na katerega je treba gledati drugače kot na ostale interese.
Gradbeni inšpektorat, ki je prvostopenjski upravni organ, je sicer sprva odločil, da občina ni izkazala pravnega interesa v postopku proti Kemisu, ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopenjski organ temu pritrdilo. Sodišče pa je zdaj odločilo drugače, povzema časnik.
Na Vrhniki že dlje časa trdijo, da Kemis ne bi smel brez gradbenega dovoljenja obnoviti v lanskem požaru poškodovanega dela stavbe, kar so izpostavili v tožbi. In prav v tem jim je sodišče priznalo pravni interes v inšpekcijskem postopku, ob tem pa zapisalo, da ne ministrstvo za okolje ne Kemis nista prerekala tega zahtevka, kajti na tožbo nista odgovorila.
Senat upravnega sodišča je zapisal, da je sicer res, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi pred pristojno upravno enoto, kar trdi ministrstvo, vendar da gre v tem primeru za "specifično situacijo, ko se v inšpekcijskem postopku ugotavlja, ali je za sanacijo v požaru poškodovanega objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje".
Sodišče je občini pritrdilo tudi pri argumentu, da je Kemisov objekt priključen na javno komunalno in vodno omrežje. Po mnenju sodišča je v tem delu interes občine skrb za zdravo življenjsko okolje, povzema Dnevnik.
Kot izpostavlja časnik, je bistveni dosežek vrhniške lokalne skupnosti ta, da se bitka proti Kemisu s postopkovne ravni seli na vsebinsko. V ponovnem odločanju se bo moral inšpektorat opredeliti do trditev, da je Kemis neupravičeno obnavljal stavbo brez gradbenega dovoljenja. Od tega pa je v precejšnji meri odvisno, ali bo podjetje lahko ostalo na Vrhniki. Kajti odločitev o tem, ali Kemis potrebuje gradbeno dovoljenje za obnovo, bi utegnila vplivati tudi na okoljevarstveno dovoljenje, še izpostavlja časnik.
V Kemisu so v odzivu za STA sicer poudarili, da je upravno sodišče s sodbo le odpravilo sklep inšpektorata za okolje in prostor s 14. novembra 2017 in vrnilo zadevo istemu organu v ponovni postopek oziroma odločanje. Kot so pojasnili, njihov cilj ostaja čimprejšnja celovita sanacija objekta na Vrhniki, s čemer bodo zagotovili najboljše mogoče storitve pri ravnanju z nevarnimi odpadki.
Spomnili so tudi, da so si že od požara prizadevali, da bi občane in civilno iniciativo vključili v aktivno komunikacijo in že maja lani predlagali ustanovitev skupine, ki bi bdela nad sanacijo pogorišča, potoka Tojnice in objekta Kemisa ter nad njihovim delovanjem po sanaciji objekta. A so predlog zavrnili tako občani kot v civilni iniciativi in na občinskem svetu, "ker očitno ne želijo pristati na dialog".
"Vedno smo zahtevali pogovor na ravni dejstev in preverljivih podatkov, kar pa očitno ni v interesu nasprotnikov Kemisa. Prihodnost Kemisa še vedno vidimo na tej lokaciji in prepričani smo, da je to lokacijo ob vseh ukrepih, ki smo jih sprejeli predvsem na področju požarne varnosti in ob vzpostavitvi dialoga in z vključevanjem lokalnih skupnosti, mogoče ohraniti," so še zapisali v Kemisu. Ponovili so, da imajo vsa potrebna dovoljenja za delovanje na Vrhniki in da se bodo še naprej trudili, da bi ponovno pridobili izgubljeno zaupanje občanov.
Z okoljskega ministrstvu pa so za STA sporočili, da bo gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor preučila sodbo in jo upoštevala pri ponovnem odločanju. "Ker bi bilo kakršnokoli pojasnjevanje lahko razumljeno kot prejudiciranje odločitve o vstopu v postopek, sodbe inšpektorat ne more komentirati," so zapisali.
Na ministrstvu so še opozorili, da je bila sodba izdana v zvezi z zahtevo za vstop v inšpekcijski postopek "in tako praviloma ne vpliva na odločitev inšpektorice, ali so bili kršeni predpisi o graditvi objektov".
