Zakon v 44. členu, ki ga izpodbija pritožnica, določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan. Po mnenju pritožnice je takšna določba v neskladju z ustavo, ker da ne ureja položaja ponovno izvoljenega sodnika pri uvrstitvi v plačni razred potem, ko mu je vmes sodniška funkcija prenehala.
Vlada pa temu mnenju nasprotuje. Kot navaja v danes sprejetem mnenju, ustavno zagotovljeno splošno načelo enakosti terja, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, če pa se zakonodajalec odloči za različno urejanje položajev, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Vprašanje je po navedbah vlade že presojalo vrhovno sodišče, ki je obrazložilo, da so vsi novo izvoljeni sodniki v enakem položaju, posledično so torej vsi izvoljeni v začetni, 55. plačni razred.
Glede zatrjevane neskladnosti zakona, ker ta po letu 2009 ne omogoča več, da se sodnike v primeru, ko so po prenehanju sodniške funkcije ponovno izvoljeni, uvrsti v višji plačni razred od izhodiščnega, vlada meni, da ponovna izvolitev v sodniško funkcijo sama po sebi ne oživi pravic, ki jih je imel sodnik pred prenehanjem sodniške funkcije. Ustava namreč varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.