c S

Notarska zbornica za pogovor o možnih spremembah pri notarskih tarifah

05.06.2018 16:01 Ljubljana, 05. junija (STA) - Notarska zbornica se želi z novo vlado pogovoriti o možnih spremembah pri notarskih tarifah. Družinski zakonik (DZ) jim s pomladjo 2019 namreč nalaga dodatno delo, so spomnili danes.

Povprečen prihodek ene notarske pisarne je lani znašal 275.184 evrov, vendar pa 57 notarskih pisarn ali približno 62 odstotkov ni doseglo povprečnega prihodka. 31 notarskih pisarn ali približno 34 odstotkov je imelo prihodek v višini med 100.000 in 200.000 evrov. Prihodek šestih notarjev je bil manjši od 100.000 evrov. Najmanjši prihodek med notarji, ki so poslovali celotno lansko leto, je znašal malenkost nad 66.000 evrov, samo sedem notarjev oz. 7,6 odstotka pa je doseglo prihodek nad 500.000 evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica zbornice Sonja Kralj.

Notarska zbornica se želi z novo vlado pogovoriti o možnih spremembah pri notarskih tarifah. Del družinskega zakonika, ki se bo začel uporabljati sredi aprila prihodnje leto, jim namreč nalaga dodatna opravila. Zakonik bo bodočima zakoncema omogočal sklenitev predporočne pogodbe, s katero bosta lahko med drugim uredila medsebojna premoženjska razmerja. Vzpostaviti pa bo treba tudi register ženitnih pogodb, ki bo v prihodnje po besedah Kraljeve zagotavljal višjo pravno varnost.

Dotaknila se je tudi primera Sikošek, ki je v javnost prišel v začetku letošnjega leta. Zoper notarja Jožeta Sikoška, ki se je znašel v različnih disciplinskih postopkih med drugim zaradi priprave notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić, po besedah Kraljeve potekata dva disciplinska postopka, ki pa sta prekinjena do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti dela zakona o notariatu.

Sikošek, ki še vedno deluje kot notar, je namreč predlagal oceno ustavnosti členov, ki se nanašajo na disciplinske postopke.

Kraljeva je glede afere nevpisanih oporok zagotovila, da so zdaj vse oporoke, ki so jih hranili na sodiščih in še niso bile vpisane v centralni register oporok, vpisane vanj. Skupno je 39.299 vpisov.

V začetku leta 2017 je bil izveden prenos skupno 12.882 oporok oziroma vseh do tedaj še ne vpisanih oporok, ki so jih sestavila sodišča kot sodno oporoko ali so jih prejela v hrambo in jih niso priglasila za vpis v register.

Notarji so v letu 2017 vpisali 1410 oporok, odvetniki 236, sodišča pa po omenjenem prenosu, ki je bil 10. januarja lani, 559.

Zbornica v viziji razvoja notariata v Sloveniji zagotavlja, da bo poudarjala pomen uporabe sodobnih tehnologij. Poleti 2017 je sprožila proces uporabe blockchain tehnologij v podporo delu notarjev. Povezala se je s strokovnjaki na področju blockchain tehnologij in varnega poslovanja, da bi razvili sistem potrjevanja identitete, ki bo omogočal digitalno uresničevanje standardov notarske stroke.

Tako notarji po besedah Kraljeve sledijo željam številnih podjetnikov, ki po njenih besedah upravičeno ne razumejo, zakaj bi se morali pri ustanavljanju družb z mednarodno zasedbo partnerjev nujno vsi osebno zglasiti pri notarju.