Ob tem študija ugotavlja, da poleg talibanov, izobraževanje otrok onemogoča tudi prisotnost skrajne skupine Islamska država (IS) in naraščajoča stopnja revščine prebivalstva. Posledično morajo otroci hitreje postati delovna sila, dekleta pa se morajo poročati v rosnih letih, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi razmer v državi prihaja do množičnega notranjega razseljevanja. Humanitarni delavci so letos tako zabeležili že 100.000 vojnih beguncev.
Vojne razmere v Afganistanu se zaostrujejo predvsem po Natovi vojaški misiji decembra 2014. Pri Unicefu opozarjajo, da v bližini območij spopadov pogosto zapirajo šole, ali se starši odločijo, da otroke zaradi prenevarne poti ne bodo več pošiljali v šolo. Zaradi vojnih razmer bi lahko še nadaljnjih 300.000 otrok ostalo brez dostopa do izobraževanja, opozarja Unicef.
Po navedbah afganistanskih oblasti je zaradi konflikta v državi uradno zaprtih približno tisoč šol, neuradno pa naj bi jih bilo še več, navaja dpa. Talibani po podatkih afganistanske vojske nadzirajo 14,5 odstotka države, na 30 odstotkih ozemlja pa potekajo spopadi.
Med najbolj prizadetimi območji so predvsem južne province Kandahar, Pakta, Helmand in Urozgan, ki beležijo najvišjo število otrok, ki se ne šolajo.
"V okrožjih, ki jih obvladujejo oborožene opozicijske milice, trpijo učni načrti. Odvisni so od politične pripadnosti tamkajšnjega vojaškega poveljnika," so ugotovili avtorji študije, ki ob tem menijo, da učni načrti le redko ustrezajo predvidenim standardom ministrstva za izobraževanje.
Študija ob tem še ugotavlja, da so največje žrtve pomanjkanja izobraževanja dekleta, saj je od 3,7 milijona otrok, ki nimajo dostopa do izobrazbe, 2,2 milijona deklet. Kot razlog avtorji navajajo pomanjkanje učiteljic. V konservativnih območjih starši namreč v večini niso naklonjeni temu, da bi njihove hčerke poučeval učitelj.
