Za program v podporo reformam je predvidenih 25 milijard evrov (v tekočih cenah). V nadaljevanju bodo navedene številke v tekočih cenah, ker vseh številk v stalnih cenah ni na voljo.
Stalne cene so praviloma cene, ki veljajo ob izdelavi določenega načrta, torej v tem primeru cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se pričakujejo med izvajanjem tega načrta in vključujejo učinke inflacije. Številke v tekočih cenah so običajno višje.
Za program je torej na voljo 25 milijard evrov v podporo reformam na trgu dela, v izobraževanju, davčnih sistemov, na kapitalskih trgih, v poslovnem okolju in za naložbe v človeški kapital in prenovo javne uprave.
Temeljni namen je podpreti reforme, h katerim komisija pozove v priporočilih članicam v okviru evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja članic pod budnim očesom Bruslja, uvedenega leta 2011 sredi krize s ciljem preprečitve novih kriz.
Program je razdeljen na tri dele. Prvi je orodje v podporo izvajanju reform, v okviru katerega bo na voljo 22 milijard evrov. Teh 22 milijard je razdeljenih med vse članice glede na število prebivalstva, in sicer v dveh fazah.
V prvih 20 mesecih bo na voljo 11 milijard evrov. Za Slovenijo je predvidenih 51 milijonov evrov ali 0,46 odstotka celotne pogače. V drugi fazi bo komisija dodelila še preostalo, pri čemer bo upoštevala tudi neporabljen denar iz prve faze.
Iz neuradnih pojasnil je mogoče razumeti, da je Sloveniji ob upoštevanju določenih pogojev na voljo do 102 milijonov evrov, če upoštevamo, da je ključ delitve v obeh fazah enak. Lahko pa dobi manj od tega ali tudi več, če se uspešno poteguje za neporabljena sredstva.
Država bo morala pripraviti triletni reformni program, ki ga bo morala uskladiti s komisijo, na koncu pa bo, če bo program izvedla, dobila izplačilo, je pojasnil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Drugi del programa v podporo reformam je instrument za tehnično podporo, ki naj bi razpolagal z 840 milijoni evrov.
Tretji del pa je instrument v podporo članicam brez evra v prizadevanjih za uvedbo skupne evropske valute. Zanj bo po bruseljskem predlogu na voljo 2,16 milijarde evrov. Merila za prevzem evra ostajajo enaka.
Tudi v tem primeru je predviden dvofazni postopek. V prvi fazi bodo med sedem članic brez evra, ki so skupno valuto dolžne uvesti, razdelili milijardo. Hrvaški naj bi bilo na primer v prvi fazi namenjenih 41 milijonov ali približno štirje odstotki celotnega zneska.
Komisija je danes predstavila tudi podroben predlog instrumenta za zaščito naložb v primeru velikih asimetričnih šokov, imenovanega stabilizacijska funkcija za naložbe, ki naj bi razpolagal z možnostjo posojil do 30 milijard evrov, ki jih jamči evropski proračun.
Za upravičenost podpore v okviru tega instrumenta mora država izpolnjevati niz šestih javnofinančnih in makroekonomskih meril v dveh letih, preden zaprosi za podporo.
Gre za podporo v primeru velikih asimetričnih šokov, ki prizadenejo eno ali več članic, ne pa celotnega območja evra. Tak šok je lahko na primer vremenska katastrofa ali trgovinski šok.
To je skromen zarodek projekta, ki je bil sprva zamišljen kot proračun evrskega območja. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, sicer zagovornik ambicioznih reform v območju evra, poudarja, da je to dober začetek.
Temeljni namen je po Moscovicijevih besedah s krepitvijo solidarnosti preprečiti območje evra dveh hitrosti, v katerem se nekatere članice ne bi več prepoznale.
