Kot so sporočili z MZZ, so v luči skorajšnjega vrha zveze Nato, ki bo sredi julija v Bruslju, govorili tudi o izpolnjevanju zavez ter delitvi bremen, k čemur so se države članice zavezale na valižanskem vrhu pred štirimi leti. Tedaj so se države zavezale, da bodo za obrambo namenile najmanj dva odstotka BDP.
Slovenija je predstavila tudi svoje sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja EU na področju obrambe (PESCO), ki ga Slovenija vidi skozi dopolnjevanje z Natom in kot krepitev evropskega stebra znotraj zavezništva.
Na ameriški strani je pogovore vodil Matt Palmer, namestnik pomočnika državnega sekretarja za evropske zadeve, pristojen za Srednjo Evropo in Zahodni Balkan, na slovenski strani pa Sabina R. Stadler, generalna direktorica za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo, skupaj z Alešem Mišmašem, generalnim direktorjem za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo.
Sogovorniki so izmenjali stališča tudi glede Natovega širjenja stabilnosti. Slovenija podpira vse odločitve Nata, ki krepijo njegovo obrambno in odvračalno držo na vzhodu, h kateri, kot so navedli na MZZ, tudi sama aktivno prispeva. Obenem Slovenija v odnosu do Rusije podpira dialog z Natom, ki je nujno potreben. Slovenija podpira tudi celosten angažma Nata v južni soseščini.
Udeleženci konzultacij so se strinjali, da bo treba ohranjati nadaljnjo podporo Nata pri usposabljanju in vzdrževanju afganistanskih varnostnih sil. Ključnega pomena sta tudi učinkovit mirovni proces ter ustrezno vključevanje glavnih regionalnih akterjev. Pregledali so tudi sodelovanje v globalnih pobudah na področju zagotavljanja mednarodne varnosti.
Sodobni izzivi, ki jih prinaša hibridno vojskovanje, zlasti kibernetske grožnje, po prepričanju obeh strani predstavljajo področje s precejšnjim potencialom, tudi v smislu prenašanja znanja in izgradnje zmogljivosti v regiji Zahodnega Balkana. Govorili so tudi o drugih izzivih v tej regiji, med drugim o migracijah, so še navedli na ministrstvu.
Pri dvostranskem sodelovanju na obrambno-vojaškem področju so govorili predvsem o skupnem usposabljanju in izobraževanju slovenskih in ameriških oboroženih sil ter vprašanju vojaške mobilnosti. Prav slednja je področje, kjer ima Slovenija zaradi svoje geostrateške lege pomembno vlogo za zavezništvo, so zapisali.
