Resolucija, ki so jo poslanci sprejeli v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 312 glasovi za, 75 proti in 155 vzdržanimi, poziva tudi k inšpekcijam na delovnem mestu, da bi zaposlenim za določen čas ali s prožnim delovnim časom omogočili najmanj enako zaščito, kot jo imajo vsi ostali zaposleni.
Parlament v resoluciji tudi poudarja, da bi morale vse članice unije v svojo zakonodajo vključiti odločitev sodišča EU, da je treba ponavljajoče se pogodbe o delu za določen čas nadomestiti s pogodbami o delu za nedoločen čas. To obvezo morajo države vnesti v svoj pravni okvir, zahteva parlament.
Evroposlanci pozivajo Evropsko komisijo in članice, naj zagotovijo enako plačilo za enako delo na istem delovnem mestu. Poudarjajo tudi, da mora tudi za delavce s pogodbami o zaposlitvi brez opredeljenih ur dela veljati direktiva EU o delovnem času, tako da bi jim zagotovili najmanj minimalne standarde socialne zaščite, minimalno plačo in dostop do usposabljanja.
Pozivajo jih tudi, naj se začno ukvarjati z vprašanjema prekarnega zaposlovanja ter zlorabe pogodb za določen čas v javnem in zasebnem sektorju.
Poudarjajo, da so potrebne inšpekcije na delovnih mestih, tako da bodo lahko delavci z začasnimi ali prožnimi pogodbami uživali najmanj enako zaščito kot drugi zaposleni.
Poslanci države EU tudi pozivajo, naj izboljšajo standarde na delovnem mestu za nekonvencionalna dela, in sicer tako, da postavijo minimalne standarde za socialno varnost, minimalno plačilo in dostop do izpopolnjevanja. Preučijo naj tudi, kako zakonodaja o prekarnem delu vpliva na enakost žensk, saj je delež žensk v prekarnih delovnih razmerjih večji od deleža moških, predvidoma pa bo tako tudi v prihodnje.
Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, je od evropskih poslancev iz Slovenije v razpravi sodeloval Igor Šoltes (Zeleni/EFA), ki je dejal, da stopnja prekarnosti v Sloveniji med višjimi v Evropi in "žal postaja nova oblika sužnjelastniških razmerij 21. stoletja".
"Za mnoge je žal edina izbira, sinonim za kruto negotovost in stanje, kjer delavske in socialne pravice v resnici ne obstajajo. Popolna fleksibilnost, ki se zahteva od delavcev, pomeni, da se morajo odreči praktično vsemu, tudi lastnemu dostojanstvu," je povedal in poudaril, da je pravica do dela temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava in mednarodno pravo. "Ne gre za pravico do kateregakoli dela, pač pa za pravico do dostojnega dela. Dolžni smo zdajšnjim in prihodnjim generacijam nuditi prihodnost, vredne človeka," je še povedal.
Resolucijo je v parlamentarni postopek vložil odbor parlamenta za peticije, ki iz vse EU prejel veliko peticij, v katerih se ljudje pritožujejo nad nepoštenimi in domnevno nezakonitimi pogodbami o delu in delovnimi pogoji.
