Kot v letnem poročilu za 2017 ugotavlja informacijski pooblaščenec, zmanjšanje števila pritožb zoper občine na področju dostopa do informacij javnega značaja kaže na to, da so občine lani na tem področju poslovale bolje kot v preteklih letih, ko niso bile tako odzivne v postopkih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
V 2017 je informacijski pooblaščenec prejel 41 pritožb zoper občine, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej. So pa prosilci vložili več pritožb zoper državne organe, saj je bilo v 2016 teh pritožb 128, lani pa 156.
Skupno je informacijski pooblaščenec na področju dostopa do informacij javnega značaja lani prejel 522 pritožb, kar je več kot v 2016, ko jih je prejel 514. Povprečen čas reševanja pritožbenih zadev zoper zavrnilne odločbe, v katerih je bil potreben poseben ugotovitveni postopek, je znašal 37 dni.
Pritožbene zadeve so bile tako rešene precej hitreje kot v dvomesečnem roku, ki ga za reševanje tovrstnih zadev določa zakon o splošnem upravnem postopku. Leta 2016 je povprečen čas reševanja pritožbenih zadev znašal 47 dni, navajajo pri informacijskem pooblaščencu.
Podatki kažejo, da se je lani delno spremenila struktura prosilcev, ki so se s pritožbo obrnili na informacijskega pooblaščenca. Med pritožniki je bilo tudi lani največ fizičnih oseb, manj pritožb je informacijski pooblaščenec prejel s strani pravnih oseb zasebnega prava. Število pritožb, ki so jih vložili novinarji, je ostalo na primerljivi ravni.
"Zanimiva pa je ugotovitev, da se je povečalo število pritožbenih primerov, v katerih so kot prosilci za informacije nastopale pravne osebe javnega prava, kar kaže na to, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja institut, ki omogoča hitro in učinkovito pridobivanje informacij različnim kategorijam uporabnikov," v poročilu piše informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
V okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora na področju varstva osebnih podatkov je informacijski pooblaščenec lani obravnaval 655 inšpekcijskih zadev, od tega 226 na področju javnega in 429 na področju zasebnega sektorja ter 105 prekrškovnih zadev.
Prejel je tudi 16 vlog za izdajo dovoljenja za povezovanje zbirk osebnih podatkov, štiri vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje biometričnih ukrepov, 29 vlog za izdajo dovoljenja za iznos osebnih podatkov ter 110 pritožb zaradi zavrnitve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.
Največ prijav zaradi suma kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov je bilo vloženih med drugim zaradi posredovanja osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom, nezakonitega zbiranja oziroma posredovanja osebnih podatkov, uporabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, izvajanja videonadzora in nezakonite uporabe posnetkov, zlasti v delovnih prostorih.
V zvezi z obravnavo prejetih prijav Prelesnikova opozarja na povečanje števila prijav in ugotovljenih kršitev zaradi neustreznega zavarovanja osebnih podatkov, ki se zbirajo ali so dostopni prek spletnih omrežij. Večje število bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov, ki omogoča elektronsko naročanje, namreč ni zagotavljalo varnih povezav v sistemih za elektronsko naročanje, zaradi česar je informacijski pooblaščenec v okviru sistemskega nadzora vse zdravstvene zavode pozval k odpravi pomanjkljivosti.
Poleg inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov je informacijski pooblaščenec lani izvedel tudi vrsto aktivnosti s ciljem preventivnega delovanja, pri čemer je posebno pozornost namenil nudenju podpore podjetjem, je med drugim še razvidno iz poročila, ki ga je informacijski pooblaščenec posredoval državnemu zboru.
