Ustavno sodišče je o ustavnosti tretjega odstavka 12. člena zakona o sodnih taksah presojalo na pobudo Višjega sodišča v Celju, ki je obravnavalo pritožbo stranke zoper sklep sodišča prve stopnje. Ustavni sodniki so ugotovili, da je bil v neskladju z ustavo, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane.
Kot so navedli ustavni sodniki, predložitev izjave tudi za družinske člane ni nujen ukrep za dosego želenega in ustavno dopustnega cilja, to je celovitega vpogleda v premoženjsko stanje stranke.
Ker omenjena določba zakona ne velja več, je ustavno sodišče le ugotovilo njeno protiustavnost. Je pa obenem podalo navodilo za izvrševanje odločitve. Tako naj sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke o družinskih članih iz obstoječih zbirk podatkov, če vlagatelj zanje ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, ker niso želeli sodelovati. Podatke, ki se ne vodijo v obstoječih zbirkah, pa morajo družinski člani stranke posredovati sodišču, če jih sodišče k temu pozove.
Ustavno sodišče je tudi razveljavilo prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena zakona o sodnih taksah, in sicer v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 evrov. Po njegovi oceni je namreč zakonodajalec z visokimi sodnimi taksami pri tej vrednosti spornega predmeta "porušil ravnovesje med interesom države po zaračunavanju sodnih taks ter interesom strank po učinkovitem dostopu do sodišča in učinkovitem uveljavljanju pravnih sredstev. Sodna taksa se namreč pri tej vrednosti spornega predmeta poviša s 3284 evrov, kolikor je znašala maksimalna sodna taksa za eno stopnjo sojenja v pravdnem postopku, na 6855 evrov, torej za več kot 100 odstotkov.
Do drugačne zakonske ureditve se bo sodna taksa pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 evrov obračunavala v višini, ki velja za vrednost spornega predmeta 500.000 evrov. Če je sodišče sodno takso že odmerilo, pa vrednost spornega predmeta presega pol milijona evrov in je vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali ugovor zoper plačilni nalog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, pa sodišče po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, pri čemer je ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa temu dodala še pritrdilno ločeno mnenje.
