Komisija je letošnje nasvete razdelila na dva dela, torej Slovenija je dobila dve priporočili, medtem ko so bila lani tri, čeprav so sporočila podobna in vsako krovno priporočilo dejansko vključuje več priporočil.
Prvo priporočilo se nanaša na zagotavljanje vzdržnosti javnih financ.
V Bruslju Slovenijo pozivajo, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,1 odstotka, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Ob nespremenjenih politikah obstaja tveganje znatnega odklona od te zahteve, opozarjajo v Bruslju v dokumentu za Slovenijo. Ob tem spomnijo, da je Slovenija že bila pozvana k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev skladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Slovenija je po odpravi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2016 sedaj v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V tej fazi je komisija osredotočena na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.
Komisija državi priporoča tudi, naj sprejme in izvaja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe.
Ob tem v Bruslju spomnijo, da predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je osrednji del reforme in naj bi zagotovil dolgoročno financiranje zdravstvenega sistema, ni bil sprejet pred volitvami, zato je njegovo sprejetje negotovo.
V povezavi s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja, komisija izpostavlja, da je to, kako bo Slovenija v prihodnosti povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe, še vedno negotovo.
Komisija Slovenijo poziva tudi, naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s povišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.
Ob tem opozarjajo, da še ni konkretnega načrta za zagotovitev vzdržnega in preglednega pokojninskega sistema kljub dogovoru socialnih partnerjev in vlade, da bo reforma sprejeta do leta 2020.
Obenem komisija Slovenijo poziva, naj poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.
Dolgotrajna brezposelnost ostaja nad predkrizno ravnjo in še vedno predstavlja skoraj polovico skupne brezposelnosti. Izzivi so še vedno zlasti pri starejših delavcih, saj stopnja delovne aktivnosti in zaposlenosti starejših delavcev ostajata med najnižjimi v EU, opozarjajo v Bruslju.
Slovenska družba se po navedbah komisije hitro stara, kar pomeni, da se delovno sposobno prebivalstvo in ponudba delovne sile krčita. Vlada je kot odgovor na ta trend pripravila strategijo dolgožive družbe, vendar še ni konkretnih akcijskih načrtov, ugotavljajo v Bruslju.
Drugo priporočilo se nanaša na poslovno okolje oziroma gospodarstvo.
Komisija Slovenijo poziva, naj naprej razvija alternativne vire financiranja za hitro rastoča podjetja ter zmanjša ovire za vstop na trg z revizijo regulacije proizvodnih trgov in zmanjšanjem upravnega bremena.
Za mala in srednja podjetja je težaven dostop do financiranja še vedno ovira za rast. Sedanji ukrepi še niso omogočili boljšega financiranja, zlasti za inovativna podjetja. V Sloveniji je malo hitro rastočih podjetij in nimajo dovolj podpore za širitev, ugotavlja komisija.
Birokracija je po bruseljski oceni eden najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji, povezan zlasti, a ne zgolj z negotovostjo in zapletenostjo davčnih postopkov. Slovenija je oblikovala orodje za pomoč pri zmanjševanju upravnega bremena, vendar precejšen del še ni izveden.
Prav tako v Bruslju Slovenijo pozivajo, naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.
Učinkovito javno naročanje je ključno za nadzor stroškov in izboljšanje kakovosti v slovenskem zdravstvenem sektorju, poudarjajo v Bruslju.
Slovenija ima po navedbah komisije pri javnih naročilih težave z neučinkovitostjo in pomanjkanjem preglednosti, konkurenca med ponudniki je razmeroma nizka.
Priporočila komisija sklene s pozivom k "izvedbi privatizacij v skladu z obstoječimi načrti". Ob tem ugotavlja, da se načrti za privatizacijo izvajajo počasi, ter poudarja, da bi nadaljevanje privatizacij dolgoročno povečalo poslovno vzdržnost podjetij in zmanjšalo tveganja za javne finance.
Tudi ta poziv ni presenečenje, saj je komisija že marca v poročilu o finančnem in gospodarskem položaju v Sloveniji izpostavila pomen privatizacije NLB. Tudi tedaj je ugotovila, da v Sloveniji država še vedno nadzoruje bistven delež finančnega sektorja, kar je tveganje za finančno stabilnost, in da je očitno malo politične volje za izboljšanje položaja.
Priporočila so proizvod ocene slovenskega reformnega programa in proračunskega programa, ki ju je država Bruslju posredovala sredi aprila.
