Kot je zapisano v sporočilu po seji, bo delovna skupina do konca leta med drugim pripravila izhodišča za implementacijo ustavnega zakona, s katerim so poslanci pred petimi leti sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve.
Po teh lahko zakonodajni referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Določile so tudi, da se na referendumu ne sme odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Spremembe so uvedle tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Ustavni zakon je bil v uradnem listu objavljen 24. maja 2013 in je predvideval, da se bo zakon o referendumu in o ljudski iniciativi uskladil v enem letu po njegovi uveljavitvi. Do uskladitve pa se ustavne določbe uporabljajo neposredno. Od tedaj so bili izvedeni že trije referendumi, od tega zadnji - o zakonu o drugem tiru - dvakrat.
Delovna skupina bo pri pripravi izhodišč za spremembo zakonodaje upoštevala tudi odločbo ustavnega sodišča z januarja letos, ki je ugotovilo, da je zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Kot so v odločbi poudarili ustavni sodniki, mora imeti vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
Prav tako so ustavni sodniki ugotovili, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Navedli so, da lahko vlada uporablja proračunska sredstva samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. Posledično je zaradi te ustavne odločbe padel izid prvega referenduma o zakonu o drugem tiru in je bil minuli konec tedna ponovljen. Referendum tudi v drugo ni uspel.
Delovna skupina, ki jo je danes oblikovala vlada, pa bo pripravila izhodišča tudi za druge zakonske rešitve, "ki bodo učinkovito prispevale" k izvajanju zakonodaje, ki ureja referendum in referendumsko kampanjo, so zapisali v sporočilu po današnji dopisni seji vlade.
Skupino bo vodila vodja službe za transparentnost, integriteto in politični sistem pri ministrstvu za javno upravo Mateja Prešern. V skupini pa bodo kot člani ali vabljeni sodelovali predstavniki ministrstev za javno upravo in pravosodje, vladne službe za zakonodajo, pravne fakultete in Državne volilne komisije. Lahko pa bodo k sodelovanju povabili tudi druge strokovnjake iz državnih organov oziroma drugih institucij javnega sektorja.
