Po Florjančičevih besedah statistika o prejetih in rešenih zadevah v letu 2017 še vedno vzbuja optimizem, saj sodišča v celoti obvladujejo pripad, hkrati pa tudi postopoma zmanjšujejo število nerešenih zadev. Teh je okoli 160.000, kar je 13 odstotkov manj kot v letu 2016 in 55 odstotkov manj kot na primer leta 2012.
Tudi povprečen čas reševanja zadev se po njegovih besedah giba v ugodni smeri - lani je znašal 3,4 meseca, v letu 2016 pa 3,7 meseca. Povprečen čas reševanja pomembnejših zadev znaša 7,7 meseca in je ostal na enaki ravni kot leta 2016.
Če se število nerešenih zadev zmanjšuje, pa se na drugi strani zmanjšuje tudi število rešenih zadev. Slednje je po Florjančičevem mnenju posledica zmanjševanja števila sodnikov in večje kompleksnosti zadev.
Na vrhovnem sodišču tudi ugotavljajo, da nekatera sodišča ne dosegajo časovnih standardov za rešitev posameznih zadev. Med njimi je tudi vrhovno sodišče, kar je po besedah njegovega predsednika predvsem posledica predolgih postopkov imenovanja novih sodnikov ob upokojitvah starih ter tega, da so nekateri sodniki preobremenjeni z mednarodnimi dejavnostmi.
Velike težave z reševanjem zadev imajo sicer predvsem na specializiranem kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tam so po Florjančičevih besedah ustanovili posebno delovno skupino, ki je pripravila potrebne ukrepe. Rezultate bodo pogledali junija in po potrebi sprejeli nove. "Že zdaj pa lahko rečem, da brez dodatnih kadrovskih okrepitev ne bo šlo," je dejal.
Na novinarski konferenci, na kateri je vrhovno sodišče predstavilo delo sodišč v letu 2017, je Florjančič spregovoril tudi o kadrovski problematiki in kadrovski stiski. Dejal je, da imamo v Sloveniji trenutno 43,1 sodnika na 100.000 prebivalcev. S tem se po številu sodnikov v EU sicer uvrščamo na visoko tretje mesto, a je Florjančič prepričan, da bi lahko nadaljnje zmanjševanje števila sodnikov (cilj je namreč 42 na 100.000 prebivalcev) prineslo težave.
Glede kadrovske problematike je opozoril, da nekatera sodišča delujejo v nemogočih prostorskih pogojih, pri čemer je izpostavil, da sedem sodišč v Ljubljani deluje na kar 18 lokacijah. Zato bi moralo po njegovem prepričanju ministrstvo za pravosodje narediti natančno strategijo reševanja prostorske stiske sodišč, ki bi se je morale nato držati vse vlade.
Kritičen je bil tudi do zakonodajne veje oblasti, ki da sodiščem nalaga vedno nove pristojnosti. Kot primer je navedel upravno sodišče, kjer se je zaradi zakonskih sprememb pripad zadev v lanskem letu povečal za 60 odstotkov. V zvezi z upravnim sodiščem je tudi izpostavil, da v zadnjem času beleži naval zadev, povezanih z omejevanjem gibanja azilantom.
Opozoril je še, da k dodatni enormni obremenitvi sodišč prispeva tudi sama država. Kot primer je navedel sodne spore na delovnih sodiščih, ko je država tožena stranka. Ta po Florjančičevih opozorilih zelo pogosto vztraja na svojih stališčih, čeprav je iz vzorčnih primerov sodb jasno, kako bo razsodilo sodišče.
