Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Goran Lukić iz društva Delavska svetovalnica, bodo s projektom dvignili ozaveščenost potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela o nevarnostnih trgovine z ljudmi, o možni prepletenosti delovnega izkoriščanja s trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela.
Poleg tega bodo potencialne žrtve tudi informirali o njihovih pravicah, jih opolnomičili, identificirali morebitne žrtve delovnega izkoriščanja ter žrtvam nudili konkretno pomoč in zaščito.
Njihov cilj je, da bi v projektu informirali najmanj 400 potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ter poglobljeno svetovali najmanj 60 potencialnim žrtvam. Poleg tega bodo po Lukićevih besedah razdelili tudi skupno 1500 letakov v slovenščini, angleščini ter jeziku BiH, Črne gore in Srbije. Objavili pa bodo tudi redno mesečno poročilo o delu.
Ciljna skupina projekta so predvsem potencialne žrtve in socialni partnerji, tudi delodajalci, ter širša javnost. "Pomembno je, da so tudi delodajalci informirani o obsegu vseh teh kršitev, da vidijo, da to je lahko problem, če se tudi oni sami v svojem cehu ustrezno ne odzovejo," je poudaril Lukić.
Dodal je, da bo projekt bolj izpostavil problem izkoriščanja. "V nevidnosti je pozicija delodajalca močnejša," je opozoril.
Lukić upa, da bo projekt pripomogel tudi k sistemski rešitvi problema, da se ga bo ustrezno prepoznalo in se z njim soočalo.
V društvu namreč opažajo, da je intenzivnost izkoriščanja različnih skupin delavcev še vedno zelo visoka. "Te vrste izkoriščanja ne bodo šle kar stran," je pojasnil Lukič. Poleg tega opažajo tudi, da je vse manj dejavnosti, ki bi bile imune na kršitve. V Sloveniji je po njegovih besedah aktualen pojav vezanosti na dolg, ko delodajalec na sebe veže delavca z dolgom, ki ga delavec odsluži. Večji obseg kršitev pa zaznavajo v prevozništvu in pri posredovanju dela.
Sicer pa projekt sofinancira tudi urad vlade za komuniciranje v okviru aktivnosti, namenjenih ozaveščanju ranljivih skupin o trgovini z ljudmi. Projekt je ocenjen na več kot 7100 evrov, urad za komuniciranje pa bo prispeval skoraj 5000 evrov.
