"Dokler ne sklenemo dogovora, obstaja tveganje," je dejal.
Irski premier Leo Varadkar pa je opozoril, da bo moral London vsaj na nek način spremeniti svoj pristop do pogajanj, če želijo doseči dogovor glede meje. "Brez rešitve glede vprašanja irske meje ne more biti dogovora o izstopu iz EU," je dodal.
Velika Britanija še naprej vztraja, da ne bodo uvedli "trde" meje med Irsko in Severno Irsko, kar je pomembno tudi za ohranitev velikonočnega mirovnega sporazuma. Glede carine pa je unija predlagala, da po brexitu v carinski uniji ostane le Severna Irska. London je sicer pristal na to, a bi raje našel drugo rešitev.
Irski zunanji minister Simon Coveney pa je danes ocenil, da je treba do junija, ko poteče rok za vprašanje meje na irskem otoku, opraviti še veliko dela.
Tudi Barnier je ocenil, da se morajo do junija še hitro uskladiti glede več točk. Med njimi glede carine, ki jo je Barnier branil, češ da ne ogroža suverenosti Velike Britanije, kar je sicer danes kritizirala vodja severnoirskih ulstrskih unionistov (DUP) Arlene Foster.
EU in Združeno kraljestvo sta se doslej dogovorila o približno 80 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje. Kot rok za napredek pri vprašanju meje na irskem otoku pa so na vrhu EU določili junij.
Cilj je, da je ločitveni oziroma izstopni sporazum dorečen do oktobra in da nato steče proces ratifikacije.
Velika Britanija naj bi iz unije izstopila 29. marca 2019. Takrat naj bi se začelo prehodno obdobje, ki naj bi trajalo 21 mesecev, torej do konca decembra 2020. V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa morala spoštovati vso evropsko zakonodajo.
