V središču razprave bodo pravila, v skladu s katerimi naj bi države merile in poročale o izpustih ogljikovega dioksida. Delegati naj bi oklestili številne predloge besedil v obliko, ki bo omogočila dokončno sprejetje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma na podnebni konferenci COP24 na Poljskem.
"Da bi na COP24 dosegli uspeh, morajo države na majskem zasedanju začeti z oblikovanjem predloga pogajalskega besedila. To bo predstavljalo trdno podlago za delo v drugi polovici leta in jim pomagalo zagotoviti močan rezultat," je pred zasedanjem dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Patricia Espinosa.
"V letu 2017 smo bili priča številnim ekstremnim vremenskim pojavom in katastrofam, ki so povzročili trpljenje milijonov ljudi po svetu. Posledice podnebnih sprememb že čutimo, še posebej najbolj ranljive skupnosti," je še opozorila.
Bonn bo pomemben tudi z vidika krepitve globalnih ambicij v boju proti podnebnim spremembam. Na konferenci se bo namreč nadaljeval t. i. talanoa dialog, nad katerim bdi predsedujoči COP23, Fidži. Ta dialog bo skušal ustvariti nov zagon, ki naj bi se krepil do konca leta, vse do podnebne konference na Poljskem, na kateri naj bi države napovedale povečanje svojih podnebnih ambicij.
Če bi države namreč izpolnile doslej predložene prostovoljne predvidene nacionalne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, bi se globalna temperatura po izračunih strokovnjakov zvišala za skoraj tri stopinje Celzija. To bi imelo katastrofalne posledice za planet.
"Dialog talanoa je ključna priložnost za vse deležnike, da stopijo skupaj in delijo zgodbe o tem, kako lahko občutno okrepimo podnebno ukrepanje z namenom preprečiti še večje človeško trpljenje v prihodnosti. Pozivam k široki participaciji v dialogu," je poudarila Espinosa. V Bonnu naj bi svoje izkušnje predstavili tako državni kot nedržavni akterji - mesta, podjetja in drugi.
Skupno 196 pogodbenic - 195 držav in EU - se je v Parizu leta 2015 s sporazumom zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 176.
Trdnost globalnega soglasja o boji proti podnebnim spremembam je sicer močno zamajal ameriški predsednik Donald Trump, ki se je lani poleti odločil, da ZDA popelje iz sporazuma. Odhod ZDA je v skladu z določili pogodbe mogoč šele 4. novembra 2020. Trenutno ZDA v globalnih podnebnih dogovorih tako načeloma sodelujejo, a v okrnjeni zasedbi in z namenom zaščite lastnih interesov.
