Nova uredba naj bi v slovenski pravni red prenesla revidirano evropsko direktivo iz decembra 2016, katere namen je doseganje takih ravni kakovosti zraka, ki nimajo večjih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter ne ogrožajo zdravja. Zahteva tudi oblikovanje, sprejetje in izvajanje nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka ter spremljanje emisij in vplivov teh onesnaževal, so pojasnili na ministrstvu.
Do leta 2020 bi morala Slovenija v skladu s predlogom glede na leto 2005 izpuste dušikovih oksidov zmanjšati za 39 odstotkov, nemetanskih hlapnih organksih spojin za 23 odstotkov, žveplovega dioksida za 63 odstotkov, amoniaka za odstotek ter delcev PM2,5 za 25 odstotkov. Do leta 2030 pa naj bi se izpusti dušikovih oksidov znižali za 65 odstotkov, nemetanskih hlapnih organskih spojin za 53 odstotkov, žveplovega dioksida za 92 odstotkov, amoniaka za 15 odstotkov ter delcev PM2,5 za 60 odstotkov.
V novem nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki bo pripravljen do aprila 2019, bodo vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, topili in uporabo necestne mobilne mehanizacije, še napovedujejo na ministrstvu. Pripombe in predloge v zvezi z osnutkom uredbe sicer pričakujejo do 28. maja prek elektronske pošte.
