Ustna obravnava je predvidena v sklopu 259. člena pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja prava unije. Člen, ki ga je sprožila Slovenija, med drugim določa, da dobita obe strani priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.
Ustna obravnava bo na strokovni ravni, komisijo naj bi zastopali predstavniki pravne službe. Potekala bo za zaprtimi vrati v slovenščini, hrvaščini in angleščini.
Začetek je predviden ob 14.30. Po uvodu komisije naj bi imela vsaka stran pol ure za predstavitev stališč, nato vsaka deset minut za odgovor na stališča druge strani. Zatem naj bi imela komisija pol ure za vprašanja oziroma svoj odziv, potem vsaka stran pet minut za sklepno argumentacijo in na koncu komisija deset minut za svoj sklep. Obravnava naj bi se končala ob 16.50.
Neuradni viri izpostavljajo postopkovni vidik ustne obravnave. Slovenija in Hrvaška bosta po pričakovanjih predstavili svoja dobro znana stališča. Posebnih političnih pobud komisije se na strokovni obravnavi ne pričakuje. Komisija po neuradnih navedbah sicer tudi doslej ni še ničesar predlagala, ne uradno ne neuradno.
Bo pa komisija, kot je že napovedala v preteklosti, po ustni obravnavi sporočila, kako se bo odzvala, pri čemer za zdaj ni jasno, ali bo to že isti dan ali pozneje. Komisija ima v skladu z 259. členom tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Tudi če mnenja ne bo podala, bo po neuradnih navedbah predvidoma to sporočila v dopisu obema stranema.
Komisija je v sklopu 259. člena Hrvaško pozvala tudi k pisnemu odgovoru na slovensko pismo, ki ga je Zagreb posredoval v roku, 17. aprila. Hrvaški odgovor, ki naj bi brez prilog štel okoli petnajst strani, je komisija nato posredovala tudi Sloveniji.
V hrvaškem odgovoru po neuradnih navedbah ni presenečenj. Njegovo bistvo naj bi bil znan hrvaški argument, da Hrvaška ne krši prava EU in da tako unija pri tem vprašanju nima pristojnosti.
Vsebina slovenskega pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vključevalo povsem konkretne kršitve prava unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.
V komisiji so pred tedni ob najavi ustne obravnave izpostavili, da je "pomembno ostati v skladu s črko in duhom 259. člena, ki je priložnost za naslovitev pravnih sporov znotraj družine". Izpostavili so tudi, da bo obravnava prvi postopkovni korak, od katerega bodo odvisni nadaljnji koraki.
Predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts pa je minuli teden izpostavil drugo možnost - 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, in ki pokriva zadeve, ki v strogem smislu niso pravo EU, vendar so pomembne za unijo v širšem kontekstu.
Ta možnost se Sloveniji po neuradnih navedbah zdi neizvedljiva, saj da ni pričakovati hrvaškega soglasja za ta korak, ker vse kaže, da Hrvaški ni v interesu, da pride spor na sodišče.
