Po današnjem, že četrtem predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču bo o tem sodnica Nina Drozdek Draganić odločila pisno. Ko bo sklep izdan, je pričakovati pritožbo bodisi obrambe bodisi tožilstva in nato odločitev višjega sodišča. Šele po tem bo jasno, ali se bo zadeva Tušmobil nadaljevala s predobravnavnim narokom ali glavno obravnavo.
Takrat bo tudi znana obtožnica v primeru, ki naj bi Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek), danes Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), v času, ko jo je vodil Tomaž Simonič, bremenila brezplačnega podeljevanja koncesije za uporabo frekvenc GSM in UMTS takratni družbi Tušmobil, ki jo je prevzel Telemach, oz. v t.i. zadevi Tušmobil.
Obtožnica javno še ni bila predstavljena, v njej pa gre za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, pri katerem je nastala škoda Republiki Sloveniji. V njej govorimo tudi o protipravno pridobljeni premoženjski koristi oz. se ta nanaša tudi na kaznivo dejanje dajanja ali sprejemanja podkupnine, je po današnjem naroku povzel tožilec Boštjan Valenčič.
Večina dokazov v tej zadevi izhaja iz pregledovanja dokazov, ki jih je policija oz. tožilstvo pridobilo pri pregledovanju zasežene dokumentacije iz hišne preiskave v Apeku, v kateri so iskali dokaze za sum zlorabe položaja pri sklepanju svetovalnih pogodb, ki jih je Simonič sklepal predvsem s prijateljskimi podjetji. Nekateri posli so bili domnevno fiktivni, drugi prenapihnjeni.
Kot je v današnjem pričanju povedal nekdanji kriminalist v tej zadevi Pavel Dular, so v hišnih preiskavah med drugim našli 20.000 evrov gotovine, ki je niso zasegli, so pa zasegli številne dokumente, elektronske naprave in telefone. Pri pregledovanju dokumentacije je našel indice suma drugih kaznivih dejanj, o katerih je obvestil tožilca, ki je vodil zadevo.
Obramba Simoniča, nekdanjega lastnika Tušmobila Mirka Tuša, Tušmobila, nekdanjega komercialnega direktorja v Tušu Gorazda Lukmana in Mihe Vodopivca, ki naj bi sodeloval pri prikrivanju spornega dejanja, je danes trdila, da je Dular v primeru fiktivnih pogodb raziskoval usmerjeno v primeru podeljevanja frekvenc in da je bilo to nezakonito, saj bi moralo tožilstvo za to pridobiti odredbo.
Tako je med drugim dokazovala, da so pogodbo med GM Investom, ki so ga mediji povezovali z lastništvom hiše v Piranu, prej v lasti Tuševih družb, nato v lasti Simoniča, policisti iskali v hišni preiskavi, ki se ni nanašala na zadevo Tušmobil. Dokazovala je tudi, da je Dular dokumentacijo pregledoval po ključnih besedah, ki se nanašajo na zadevo Tušmobil, in ne na fiktivne pogodbe.
Dular pa je zatrdil, da je nove indice našel, ker je bil "radoveden" in da je o tem primerno in pravočasno obvestil tožilca. Tudi Valenčič je vztrajal, da so bili pri pregledovanju elektronskih naprav najdeni dokazi, ki kažejo na obstoj vsaj utemeljenega suma, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje, in da so bili podatki najdeni po naključju.
