Ti sporazumi - v primeru Singapurja gre dejansko za dva sporazuma - posredujejo po prepričanju komisije jasno in nedvoumno sporočilo, da se te partnerice skupaj borijo proti protekcionizmu in za multilateralizem.
Po trgovinskem sporazumu, ki ga je EU sklenila z Južno Korejo leta 2011, sta to drugi in tretji ključni sporazum z azijskimi državami, je na novinarski konferenci v Strasbourgu izpostavil podpredsednik komisije Jyrki Katainen.
Trgovinski sporazum z Japonsko je sploh največji posamezni sporazum, ki ga je EU kadar koli izpogajala. Pokriva 600 milijonov ljudi in približno tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odpravil naj bi milijardo evrov dajatev na leto na izvoz unije na Japonsko. Je tudi prvi trgovinski sporazum, ki vključuje izrecne zaveze glede boja proti podnebnim spremembam.
Sporazuma s Singapurjem, prva sporazuma te vrste s članico Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean), pa v Bruslju razumejo kot utiranje poti do novih sporazumov z državami iz te regije.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je izpostavila, da ne gre zgolj za evre, ki so seveda tudi zelo pomembni, temveč gre za širši cilj oblikovanja kroga podobno mislečih prijateljev in partnerjev, ki želijo ohraniti svetovno ureditev na temelju skupnih pravilih.
Komisija je pripravila dva sporazuma s Singapurjem - o trgovini in o naložbah, kar je odziv na odločitev Sodišča EU maja lani, da sporazuma v tedanji obliki ne more skleniti komisija sama v imenu EU, ker del sporazuma o tujih naložbah in reševanju sporov med vlagatelji in državo ni v izključni pristojnosti EU.
V praksi gre za to, ali so za uveljavitev sporazuma potrebne ratifikacije v vseh članicah unije ali se sporazum potrdi le na ravni EU, torej v Svetu in Evropskem parlamentu.
Komisija ambiciozno upa, da bodo sporazumi z Japonsko in Singapurjem uveljavljeni še v tem mandatu, torej do novembra prihodnje leto. Sporazum z Japonsko bi lahko bil podpisan do poletja, Japonska in Singapur bi jih lahko potrdila do konca leta, ocenjuje Malmströmova.
Komisarka upa na hitro potrditev sporazumov v članicah, saj da gre za ključen trenutek v evropski in svetovni trgovinski politiki.
Temeljni razlog je nepredvidljivost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki z enostranskimi ukrepi spodkopava multilateralizem. V ospredju je vprašanje novih uvoznih carin na jeklo in aluminij, ki jih je uvedel marca. EU je tedaj sicer izvzel iz tega ukrepa, a le začasno, do 1. maja.
EU še vedno zahteva stalno in brezpogojno izvzetje ter poudarja, da se ne bo pogajala pod pritiskom. Ko bo stalno in brezpogojno izvzetje zagotovljeno, pa se je pripravljena pogovarjati z ZDA o trgovinskih izzivih, je danes povedala Malmströmova.
Komisarka izpostavlja, da ni EU ameriški strani v zameno za stalno izvzetje ponudila ničesar. ZDA stalnega izvzetja za zdaj še niso zagotovile, pogovori se nadaljujejo, je še povedala.
"Svet se navaja na zgodnje tvite ameriškega predsednika," je še pripomnila komisarka v odzivu na vprašanje, ali pričakuje do 1. maja kakšen Trumpov tvit glede izvzetja EU iz dodatnih uvoznih carin na jeklo in aluminij.
