Z novelo zakona o železniškem prometu se odpravljajo še preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja ter zagotavlja prost dostop do notranjega potniškega prometa. Tako kot tovorni in mednarodni potniški in železniški promet bo z novelo zakona liberaliziran tudi notranji potniški promet. "To pomeni, da bodo lahko prevozniki prosto dostopali do trga," je v ponedeljek pred poslanci zagotovil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Potisek.
Ob tem je poudaril, da bomo v Sloveniji ohranili izvajanje obvezne gospodarske službe prevoza potnikov v železniškem prometu, saj velja 15-letna pogodba s Slovenskimi železnicami o sofinanciranju. Poleg tega je v noveli zakona Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS dana pristojnost, da lahko, v kolikor pride do ogrožanja te storitve, izvajanje javne gospodarske službe zaščiti.
Nekatere določbe iz zdaj veljavnega zakona o železniškem prometu se prenašajo v zakon o varnosti v železniškem prometu, zato je DZ danes sprejel tudi slednjega. Njegov glavni namen je sicer prav tako prenos dveh evropskih direktiv iz t.i. četrtega železniškega svežnja, katerega glavni cilj je s tehnično reformo zmanjšati stroške železniških prevoznikov, novim prevoznikom pa omogočiti lažji vstop na železniški trg ter tako odpraviti preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja.
Zaradi obsežnih sprememb je vlada pripravila nov zakon, DZ pa ga je sprejel dovolj zgodaj, da se bodo lahko vsi organi, organizacije in gospodarske družbe v železniškem sistemu ustrezno pripravili oz. prilagodili. Rok za prenos direktive o varnosti na železnici ter direktive o interoperabilnosti železniškega sistema v EU je namreč 16. junij 2019.
Novi zakon o varnosti v železniškem prometu celovito določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti ter pristojnosti vseh udeležencev pri zagotavljanju varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa, je zagotovil Potisek.
Kot bistveno novost novega zakona je izpostavil prehod na sistem varnega upravljanja. "S tem bomo zmanjšali število podzakonskih predpisov in navodil," je dejal in dodal, da bodo morali upravljavec, to je družba SŽ - Infrastruktura, kot tudi vsi železniški prevozniki navedeno vsebino prenesti v delovno okolje in interne predpise.
Zakon določa tudi razvoj skupnih varnostih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri opravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju javne železniške infrastrukture v Sloveniji, ter tudi pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.
Na novo je opredeljen tudi način postopka pridobitve enotnega varnostnega spričevala za prevoznike ter dovoljenj za vozna sredstva.
Zakon ne posega v razmejitev pristojnosti ključnih subjektov v slovenskem železniškem sistemu, izjema je področje nadzora. Tu se namreč določene pristojnosti prenašajo z Inšpektorata RS za infrastrukturo na Agencijo za železniški promet, s čimer bodo pooblaščene osebe agencije imele smiselno enak položaj kot inšpektorji.
Med pomembnejše sodijo tudi rešitve glede oseb, ki opravljajo varnostno-kritične naloge. Novi zakon bo tako olajšal mobilnost strojevodij med državami članicami EU in med različnimi prevozniki ter poenostavil priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s strani vseh udeležencev v železniškem sektorju. Strojevodja mora biti strokovno usposobljen, imeti veljavno dovoljenje za opravljanje tega dela in veljavno spričevalo.
