Komisija je prejšnji širitveni sveženj objavila novembra 2016. Običajno so svežnji vključevali širitveno strategijo in poročila za članice, tokrat je komisija širitveno strategijo objavila dva meseca prej, februarja, in to le za Zahodni Balkan.
V poročilih komisija temeljito oceni države, zlasti spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava in dobrososedski odnosi, ter uresničevanje reform na področju vladavine prava, javne uprave, boja proti korupciji in v gospodarstvu.
Medtem ko je bil namen februarske strategije oživiti širitveni proces in dati politično spodbudo državam na Zahodnem Balkanu, bodo aprilska poročila opomin, kaj vse je treba še storiti.
Širitev je bila vrsto let v senci kriz, zlasti finančne in migracijske, ter brexita. Notranje utrjena EU pa je proti koncu lanskega leta ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.
Razlog za dejavnejši pristop je tudi krepitev vplivov Rusije, Kitajske in Turčije v regiji, ki je sicer ključna pri soočanju z migracijskimi izzivi, kar je pokazala kriza leta 2015. Na sploh pa je stabilna soseščina za unijo geostrateško pomembna.
A zadržani odzivi članic na strategijo kažejo, da bo širitvena pot še naprej trnova. Zaradi širših geopolitičnih napetosti, trenutno zlasti v povezavi z vprašanjem napada zahodnih sil v Siriji, procesu tudi znova grozi odrinjenost na stranski tir.
Na različnih postajah na poti v EU je sedem držav: šesterica na Zahodnem Balkanu - Črna gora, Srbija, Makedonija, Albanija, BiH in Kosovo - ter Turčija.
Najdlje sta Črna gora in Srbija, ki se že pogajata. Za ti vodilni državi v procesu je v strategiji omenjena letnica 2025 kot perspektiva za prihodnjo širitev. A vprašanje je, ali se bo ta letnica ohranila v sklepih članic, ki se sprejemajo soglasno.
Za napredek Srbije je ključno vprašanje Kosova. Pričakovati je ponovitev sporočila, da je celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti.
Kosovo, ki je poleg BiH na repu širitvene kolone, je sploh v posebnem položaju, saj Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper ne priznavajo njegove samostojnosti. Španija status Kosova še posebej problematizira zaradi napetosti v povezavi s Katalonijo.
A ključno vprašanje tokrat je, ali bo komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Obe sta kandidatki za članstvo, Makedonija že od leta 2005, Albanija od leta 2014.
Po neuradnih informacijah se zapleta zlasti z Albanijo, zaradi pomislekov nekaterih članic, na primer Francije, glede korupcije in vladavine prava, medtem ko naj bi Makedoniji kazalo bolje.
Turčijo naj bi komisija sicer opozorila na spoštovanje temeljnih pravic, a poziva k ustavitvi pogajanj, kar zahtevata Avstrija in Evropski parlament, ni pričakovati. Zaradi tega obstaja bojazen, da bo Avstrija kot decembra 2016 znova blokirala širitvene sklepe.
Vzporedno potekajo priprave na majski vrh EU in Zahodnega Balkana v Sofiji, ki bo sploh prvi vrh te vrste po solunskem leta 2003. Vrh naj bi bil osredotočen zlasti na spodbujanje povezanosti med državami na Zahodnem Balkanu ter med regijo in EU.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini bo sicer na dan objave poročil odpotovala na Zahodni Balkan, kjer bo od torka do četrtka obiskala Albanijo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo.
Pred obiskom in objavo poročil je Mogherinijeva regiji sporočila: "Zahodni Balkan je Evrope in bo del prihodnosti EU, del močnejše, stabilne in enotne unije. Gre za skupen interes in odgovornost v dobro vseh naših državljanov."
