Kežmahova, ki se v skladu z zakonom ne sme opredeljevati o konkretnih primerih, je v izjavi, ki jo povzema sporočilo društva, poudarila, da je temeljno načelo sodne veje oblasti neodvisnost in nepristranskost. "To zavezuje slehernega sodnika pri njegovem delovanju," je dejala. Ob tem je poudarila, da ima vsak državljan pravico do poštenega in neodvisnega sojenja, čemur sodna veja sledi.
O možnostih glede odškodninskih tožb zoper sodnike meni, da slovenska ustava sodniku zagotavlja materialno sodniško imuniteto. To pomeni, da sodnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču.
Sodniška imuniteta sicer ne izključuje možnost sodnikove odškodninske odgovornosti. Pri čemer pa Kežmahova opozarja, da sodno oblast izvajajo sodniki, ki na sodišču nastopajo v imenu države. Ta v skladu z ustavo prevzame odgovornost za delovanje svojih organov, kar po navedbah Kežmahove potrjuje tudi sodna praksa.
"Čeprav je lahko dejanski povzročitelj škode sodnik, je za odškodninsko odgovornost bistveno, da je bilo škodno ravnanje storjeno pri delovanju države," je dejala Kežmahova, ki meni, da se za morebitno škodo lahko toži le državo.
V takšnih primerih morajo biti dokazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava. Če je ugotovljena odškodninska odgovornost pa lahko država zoper konkretnega sodnika uveljavlja regres, so še sporočili iz društva.
Polemiko je sprožil prvak SDS Janez Janša, ki je vložil odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria. Ta od države, nekdanje tožilke in štirih sodnikov terja odškodnino v višini 900.000 evrov. Odškodnino od države je zaradi procesa Patria sicer zahtevala že SDS.
