Odločitev ustavnega sodišča Krivica ni presenetila, se mu pa zdi problematično, da se je ustavno sodišče v odločitvi, "povsem brez potrebe zapletlo v neke globokoumne pravniške finese". Kot opozarja, je namreč upravičence do odškodnin "umetelno" razdelilo na take, za katere razveljavitev velja takoj, in na take, za katere bo stopila v veljavo čez devet mesecev, če DZ zakona ne bo ustrezno spremenil. "Kot da že dozdajšnjih 26 let čakanja na popravo krivic ni bilo dovolj," pravi.
Prepričan je, da je bila s tokratno odločitvijo ustavnega sodišča odpravljena "samo ena od vsaj desetih hudih protiustavnosti v zakonih o izbrisanih." "Vse druge namreč še čakajo, da bodo prizadeti s svojimi pritožbami končno prodrli skozi vse nižje instance do ustavnega sodišča," meni.
Opozarja tudi, da ima ugotovitev protiustavnosti 12. člena zakona o odškodninah za izbrisane praktičen pomen za samo kakšnih 300 od skupaj 25.671 izbrisanih, "ki so imeli dovolj znanja, živcev in denarja, da so s pomočjo odvetnikov sploh lahko vložili strokovno izredno zahtevne odškodninske tožbe".
Kot namreč pravi, se odločitev nanaša le na tiste, ki so tožbo za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane, in na tiste, ki so to po omenjenem zakonu naredili do 19. junija lani, ko je potekel rok za vložitev zahtevkov za odškodnine. "Vsi ostali pa so zamudili že vse roke in odškodnin ne morejo več zahtevati," je dejal za STA.
Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA zapisali, da bodo odločitev ustavnih sodnikov najprej podrobno proučili, v nadaljevanju pa opredelili nadaljnje postopke v smeri njene uresničitve. Državno odvetništvo je odziv napovedalo za četrtek. Nekdanji notranji minister Gregor Virant, v času katerega je nastal zakon o odškodninah za izbrisane, za STA danes ni bil dosegljiv.
Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, s katerim je zakonodajalec določil, da odškodnina, ki jo izbrisani prejme v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo prejel v upravnem postopku, protiustaven (odškodnina v upravnem postopku za mesec izbrisa sicer znaša 50 evrov).
Ureditev je razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane. Ko gre za ostale oškodovance, pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok, da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, začela veljati tudi zanje.
Ustavno sodišče je sodiščem hkrati naložilo, naj do uveljavitve nove zakonske ureditve oz. najdlje do izteka odložnega roka prekinejo sodne postopke, v katerih so izbrisani vložili tožbe za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku. S tem naj bi bila v odprtih sodnih postopkih preprečena uporaba protiustavnega zakona.
