Logarjeva bančna preiskovalna komisija je v končnem poročilu med drugim ugotovila, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja, ki je vlado vodil v obdobju 2008-2011, so za STA danes povedali, da bodo končno poročilo preiskovalne komisije podrobno prebrali in se nanj odzvali v prihodnjih dneh.
"Zdaj so krivi vsi, pa nihče," je v odzivu za STA medtem dejala nekdanja premierka, zdaj poslanka Alenka Bratušek, ki se v enem delu strinja z ločenim mnenjem nepovezanega poslanca Janka Vebra, da gre za skrivanje pravih krivcev za bančno vrzel.
Sama si želi, "da se naš pravosodni sistem bistveno bolj kot s kurjimi tatovi ukvarja s pravimi morskimi volkovi". "Vedno kaznujemo tiste, ki so naredili neko majhno stvar, ko gre za velik gospodarski kriminal, pa krivcev v naši državi ne najdemo. To boli mene in ljudi. To je treba odpraviti," je prepričana Bratuškova.
Glede bančne vrzeli je dejala, da je tudi brez poročila komisije jasno, kdaj je nastajala in kdaj je v bankah bilo narejene največ škode. To je bilo po njenih ocenah od leta 2005 do 2007.
Na vprašanje, ali se torej ne čuti odgovorne za to, kar ji komisija pripisuje, je odgovorila z besedami, da "se absolutno čuti odgovorno za to, da smo bančni sistem sanirali, da smo zagotovili davkoplačevalski denar". Prav tako so zagotavljali tudi dodaten proračunski denar za delo tožilcev in policije.
Na vprašanje, ali bo poročilo komisije podprla, je odgovorila, da ga mora najprej prebrati. Kot je pojasnila, nima težav s tem, da se zadeve raziščejo do konca, a jo skrbi, da tudi zaradi tega poročila veliko drugače v Sloveniji ne bo.
Franc Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011 v času Pahorjeve vlade, je očitke o prepočasnem ukrepanju odločno zavrnil. "Ukrepali smo pravočasno in izredno objektivno," je zatrdil za STA.
Sam projekt bančne luknje je bil po Križaničevih besedah izpeljan tako, da se je prikrivalo neracionalno nacionalizacijo v letu 2013. "Če bodo vložene kazenske ovadbe, bodo zavržene," je prepričan.
Na ugotovitve Logarjeve komisije, da je tedanja vlada poskušala nedopustno posegati v prodajo deleža v Mercatorju, je Križanič odvrnil, da so ravnali v skladu z mnenjem pravne službe finančnega ministrstva. To je ugotovilo, da bo kupec ogrozil slovensko prehrambeno verigo, je pojasnil in spomnil, da je takrat hrvaški Agrokor res odstopil od nakupa Mercatorja.
Tedanji kmetijski minister Dejan Židan je glede prodaje Mercatorja dejal, da je, ko se je Mercator prodajal Agrokorju, vedno na glas opozoril, da je to napačna prodaja, ker Mercator kupuje kupec, ki je v slabem finančnem stanju, ki mu je tekmec, "in na žalost se je to izkazalo kot resnično". "Seveda pa jaz kot minister za kmetijstvo nimam nobene možnosti vplivati na bančni sistem," je dodal za STA.
Vlada sicer po Križaničevih besedah prav tako ni bila dolžna posegati v ravnanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je takrat družbam Gen energija, Pošta Slovenija in Eles naložila nakup delnic Nove KBM. AUKN je samostojno ukrepala, je pojasnil Križanič in dodal, da je bil sicer takrat na službeni poti v tujini.
STA se je obrnila tudi na SDS - Janez Janša je vodil vlado v obdobjih 2004-2008 in 2012-2013 -, na njihove odgovore pa še čaka.
Matjaž Kovačič, ki je Novo KBM vodil od maja 2005 do konca leta 2011, z ugotovitvami Logarjeve komisije še ni seznanjen, zato jih ne želi komentirati. Prav tako ne Draško Veselinovič, ki je NLB vodil v letu 2009. "V NLB sem bil tako kratek čas, da težko komentiram," je dejal za STA.
V Banki Slovenije so zapisali, da s poročilom niso seznanjeni, zato ga ne morejo komentirati. nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pa je za Radio Slovenija očitke zavrnil in navedel, da je centralna banka takrat vodila ustrezno denarno politiko. Po njegovem mnenju bi se bilo treba vprašati, zakaj je prišlo do takšnega velikega povpraševanja po posojilih. Razlog zanj je bilo, tako Gaspari, pregrevanje gospodarstva v letih pred izbruhom krize, ki je bilo posledica zgrešene javnofinančne politike takratne Janševe vlade.
