Pritožnik lahko v pritožbenem postopku uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot so neupravičen odvzem prostosti, nesorazmerna ali neupravičena uporaba prisilnih sredstev, nedostojna komunikacija policista in podobno.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, pristojni organ v postopku ugotavlja okoliščine postopka in uporabo policijskih pooblastil, pri tem pa poudarjajo, da je delo policistov zelo zahtevno, saj s svojimi pooblastili lahko posegajo v področje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, zato je njihovo delo temeljito nadzorovano.
Po podatkih ministrstva je bilo lani na delo policistov vloženih 355 pritožb, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leta 2016, pri čemer je bilo v prvi polovici leta 2016 opaziti občuten upad pritožb zaradi manjšega števila policijskih ukrepov na račun stavkovnih aktivnosti.
Pritožbe sicer obravnavajo na dveh ravneh, v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije, ki poteka v obliki razgovora vodje policijske enote s pritožnikom, ter pred tričlanskim senatom ministrstva. Skupaj so lani zaključili obravnavo 384 vloženih pritožb, tako iz lanskega kot predlanskega leta, kar je dobra petina več kot v letu 2016.
Vodjem policijskih enot so v pomiritveni postopek odstopili 142 (leto prej 106) pritožb, pri čemer je bilo 69 (51) primerov uspešno zaključenih, saj so se pritožniki strinjali z ugotovitvami in ukrepi vodje policijske enote. V 16 primerih, leta 2016 pa v le šestih, so vodje policijskih enot ocenili, da ravnanje policistov ni bilo v skladu s predpisi.
Pred pritožbeni senat je prišlo 28 primerov, pri tem pa je vodja senata v 23 primerih odločil, da ne razpiše seje, saj je iz dokumentacije nesporno izhajalo, da so bile okoliščine pri vodji policijske enote preverjene v zadostni meri. Ob tem so lani sklicali 72 neposrednih obravnav pred senatom, na katerih je ta v 17 primerih odločil, da so vložene pritožbe delno ali v celoti utemeljene.
Kar 162 pritožbenih zadev je bilo zaključenih brez obravnave v pritožbenem postopku, ker so bile vložene prepozno, niso bile ustrezno popravljene ali dopolnjene ali pa so jih vložile neupravičene osebe oziroma je pritožnik od njih odstopil.
Del zavrnjenih pritožb se je nanašal tudi na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije, ki so sicer ravnali v skladu s predpisi, še vedno pa je kar nekaj pritožb, ki se nanašajo na ugotavljanje odgovornosti za domnevno storjeni prekršek, kar pa ne more biti predmet pritožbenega postopka, temveč postopka o prekršku.
Kljub temu na ministrstvu v zadnjih petih letih beležijo trend rahlega upadanja števila vloženih pritožb, kar je po ocenah stroke posledica boljše seznanjenosti javnosti o možnostih pritožnika v pritožbenem postopku in doslednejšega spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih postopkov.
