Svetlič, izredni profesor, zaposlen v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, je v svojem nastopu kot temeljno poslanstvo Sodnega sveta izpostavil uresničevanje nalog, ki jih opredeljuje 2. člen zakona o Sodnem svetu. Slednji Sodnemu svetu nalaga, da varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.
H krepitvi ugleda sodstva lahko po njegovem mnenju Sodni svet prispeva tako, da v izvolitev DZ in za napredovanja predlaga ljudi, ki imajo vrhunsko znanje in največjo mogočo osebno integriteto. Le takšni ljudje so namreč po njegovi oceni sposobni sprejemati odločitve, da bo tudi stranka, ki je izgubila, verjela, da je bilo odločeno po najboljši meri. Slednje je namreč po njegovem mnenju najboljši možen način za krepitev zaupanja v sodstvo.
Svoj del za to, da bodo v sodniške vrste prihajali najboljši ljudje, mora po njegovem mnenju narediti tudi država. Ta mora sodnikom zagotoviti primerne plače, pri čemer se v oceno tega, ali so trenutne plače sodnikov primerne, ni spuščal, hkrati pa tudi z drugimi ukrepi poskrbeti, da sodnik ne bo imel občutka, "da je zgolj nek uradnik, ampak da je ena od vej oblasti".
Tudi Zakonjšek - ta zadnjih 27 let deluje kot odvetnik, pred tem pa je bil 15 let sodnik in nekaj časa tudi vodja ljubljanske enote takratnega temeljnega sodišča v Ljubljani - je v svoji predstavitvi poudaril potrebo po ohranjanju ugleda sodstva.
Sam ne deli mnenja, da je vse v sodstvu slabo. "Danes žal prevladujejo negativne ocene dela sodišč, ki pa pogosto temeljijo na posameznih primerih ali ekcesih in ne prikažejo celovite slike delovanja pravosodja," je dejal.
Sodni svet je po njegovem mnenju pomemben organ, ki ima pristojnosti predvsem pri imenovanju in napredovanju sodnikov ter zagotavljanju spoštovanja sodniške etike, sam pa kot pomembno izpostavlja tudi pristojnost, da se oglasi, ko je sodstvo deležno pretiranih kritik. V teh primerih bi se moral oglasiti pogosteje, meni.
Glede imenovanj sodnikov je prepričan, da bi moral Sodni svet pri tem, koga bo predlagal v izvolitev, večjo težo dati presoji kandidatovih socialnih veščin, to je, kako obvladuje konkreten spor v sodnem procesu. Sam namreč opaža, da sodniki tega včasih ne obvladajo najbolje, zato bi po njegovem veljajo razmisliti o več izobraževanjih sodnikov na tem področju.
Imenovanje novih članov Sodnega sveta je potrebno, ker bo julija potekel mandat šestim od 11 članov, med katerimi tri izvoli DZ na predlog predsednika republike. Na njegov javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov je prispelo 11 kandidatur, od katerih je predsednik republike na listo kandidatov, ki jo je poslal v DZ, uvrstil šest imen - Damjana Možino, Andreja Rozmana, Verico Trstenjak, Andraža Terška, Svetliča in Zakonjška. Prvi trije se bodo javnosti predstavili v četrtek, Teršek pa v petek.
