Barnier, predan Evropejec in bruseljski veteran, vodi enega najkompleksnejših projektov v zgodovini unije. Francoz ima bogate politične izkušnje tako v nacionalni politiki kot na evropskem odru in pravo spravno nrav za tako zahtevno nalogo.
Francoski analitiki ga opisujejo kot razumnega in pragmatičnega Savojca, ki se je sposoben z velikim navdušenjem poglobiti tudi v najbolj suhoparne dosjeje, ter kot delavnega človeka, ki se ne osredotoča na velikopotezne besede, temveč na uresničitev zadanih projektov.
Barnier kot glavni pogajalec EU o brexitu vodi skupino 60 strokovnjakov osemnajstih narodnosti, med katerimi je tudi Slovenka Urška Grahek. V petem nadstropju palače Berlaymont, sedeža Evropske komisije v Bruslju, se trenutno pripravljajo na naslednji krog pogajanj, ki se začne prihodnjo sredo in naj bi trajal dva ali tri dni.
Pogajanja se torej nadaljujejo, a obenem ni konca vprašanjem, ali se bo brexit resnično zgodil ter ali bo britanska stran vztrajala pri "trdi" ločitvi, torej pri izstopu iz carinske unije in notranjega trga. Prihodnost je negotova.
Na pol poti do brexita?
"Smo točno na pol poti," pravi Barnier. 29. marca lani je Združeno kraljestvo sprožilo 50. člen pogodbe EU, ki predvideva, da bo 30. marca prihodnje leto postalo tretja država. Če se sedemindvajseterica in Britanija soglasno ne dogovorita drugače.
50. člen namreč omogoča soglasno podaljšanje dveletnega obdobja, v katerem naj bi se izstop uresničil. Prav tako ni jasno, kako se bodo razvijali dogodki na Otoku. A Barnier na pripombo, da izstop ni gotovo dejstvo, odgovarja, da "smo v tem trenutku na tej poti".
Do kdaj si Britanci lahko premislijo? Barnier pojasnjuje, da do ratifikacije ločitvenega sporazuma, a da nobena sprememba v okviru 50. člena ne more več biti enostranska. Ločitveni sporazum morajo sicer ratificirati Svet in Evropski parlament ter britanski parlament.
Pri tem glavni pogajalec EU izpostavlja razliko med ratifikacijo ločitvenega sporazuma in sporazuma o prihodnjih odnosih. V prvem ni nacionalnih ratifikacij v uniji, sporazum o prihodnjih odnosih pa bo moralo ratificirati vseh 27 članic unije in Velika Britanija.
Ločitveni sporazum naj bi bil dorečen do oktobra. Vsaj tri mesece bi bilo treba zagotoviti za ratifikacijo. In če ne bo pravočasno ratificiran? Potem se po Barnierjevih besedah pojavi političen problem na britanski strani in nov položaj, ki ga bo morala sedemindvajseterica na novo oceniti.
Glede carinske unije in notranjega trga je "vse mogoče" do konca prehodnega obdobja
Barnier ob tem izpostavlja, da bo Združeno kraljestvo 30. marca prihodnje leto sicer zunaj EU, ne bo pa do konca decembra 2020 zunaj carinske unije in notranjega trga. Če želijo Britanci spremeniti odločitev o izstopu iz notranjega trga in carinske unije, to v prehodnem obdobju še lahko storijo.
"Ostajamo odprti, ni dogmatizma," poudarja Barnier. Ob tem seveda takoj spomni na nedotakljivost štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja oseb - ter na nujnost ustreznega ravnovesja med pravicami in dolžnostmi.
Ne podcenjevati še odprtih vprašanj v ločitvenem sporazumu
Pogajalci so se doslej dogovorili o približno 75 odstotkih ločitvenega sporazuma, ki pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter prehodno obdobje.
Barnier je marca ločitveni sporazum opisal s tremi barvami: zelena označuje dogovorjeno, rumena načelne dogovore, ki jih je še treba izpiliti, bela pa odprta vprašanja. "Ne podcenjujte težav v povezavi s 25 odstotki besedila, ki ni v zelenem," je opozoril v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov.
Med temi je poleg dveh velikih odprtih vprašanj - meje na irskem otoku in upravljanja sporazuma - izpostavil še vprašanja v povezavi z zaščitenimi geografskimi označbami in milijonom blagovnih znamk.
Pogajanja o tej četrtini besedila, ki še ni v zelenem, se vseskozi nadaljujejo. Vzporedno pa se zdaj začenjajo pogajanja o prihodnjih odnosih. Že k ločitvenemu sporazumu bo namreč dodana precej podrobna politična izjava o prihodnjih odnosih.
Vzporedna pogajanja o vseh štirih stebrih prihodnjih odnosov
Pogajalci so se dogovorili, da bodo do junija izvedli šest krogov pogovorov. Pogajali se bodo vzporedno o štirih temeljnih stebrih: prostotrgovinskem sporazumu, pravosodnem in policijskem sodelovanju, varnosti in obrambi ter o specifičnih oziroma tematskih vprašanjih, na primer o letalstvu.
Prostotrgovinski sporazum naj bi temeljil na modelu sporazumov s Kanado, Južno Korejo in Japonsko, saj je to edini model, ki ga dopušča britanska odločitev o izstopu iz carinske unije in notranjega trga.
Edini model "brez trenj" oziroma kontrol bi bil po Barnierjevih besedah model "Norveška plus", kar v praksi pomeni, da država ostane del notranjega trga in carinske unije.
Glavni pogajalec unije ne vidi razloga, da bi trenutna mednarodna trgovinska trenja med Kitajsko, ZDA in EU moteče vplivala na trgovinska pogajanja EU in Združenega kraljestva, saj da je to dolgoročni sporazum v obojestranskem interesu.
Enotnost ni padla z neba
Pogajanja o prihodnjih odnosih bodo velik preizkus enotnosti sedemindvajseterice, ki je izziv od samega začetka. Barnier zato namenja veliko prozornosti ohranjanju enotnosti in transparentnosti.
Enotnost sedemindvajseterice je zrasla iz skupne odgovornosti za evropski projekt po referendumski odločitvi Britancev za brexit, izvolitvi Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika, ki je o Evropi govoril drugače kot njegov predhodnik, in težavnih geopolitičnih okoliščin v letu 2016, pojasnjuje Barnier.
Od takrat si vseskozi prizadeva za ohranitev enotnosti sedemindvajseterice, kar pomeni, da pozorno prisluhne skrbem posameznih članic, na primer Finske v povezavi z letalstvom, Danske v povezavi z ribištvom, Češke glede prihodnosti Škode. "Enotnost ne pade z neba. Vsak dan jo je treba graditi," je poudaril.
"Keep calm and negotiate"
"Ostani miren in pogajaj se," piše na skodelici, ki jo ima Barnier v svoji pisarni. Pravi, da to ni težko in da pogajanja doživlja brez frustracij, saj je od začetka vedel, da bodo izjemna, edinstvena in kompleksna. Poudarja tudi, da k svoji nalogi pristopa brez čustev ter da se osredotoča na dejstva in številke.
Nekoliko čustveno vendarle poudari, da od vsega začetka obžaluje odločitev Britancev in da doslej še ni videl nobenega dokaza o koristih ali dodani vrednosti brexita.
Ob tem spomni na tabelo desetih gospodarsko najmočnejših držav na svetu med letoma 2010 in 2050, ki jo je rad pokazal bivši britanski premier David Cameron kot napoved marginalizacije evropskih sil, ko je bil Barnier komisar za notranji trg. Po tej tabeli so leta 2010 med deseterico najmočnejših Nemčija, Britanija, Francija in Italija, leta 2050 pa samo še Nemčija na devetem mestu.
A Barnier je z enakimi podatki pripravil svojo tabelo, ki kaže, da EU27 sicer med letoma 2015 in 2050 zdrsne z drugega na četrto mesto, a da Združeno kraljestvo izpade iz deseterice najmočnejših.
Glavni pogajalec unije o brexitu še poudarja, da je prihodnost Evrope pomembnejša od brexita ter da se je treba osredotočiti na pozitivne načrte za prihodnost, ne na negativna pogajanja o brexitu.
Osebni načrti? Brexit, brexit, brexit ...
V pestri politični karieri se je Barnier leta 2014 potegoval tudi za položaj kandidata najvplivnejše evropske stranke, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), za predsednika Evropske komisije. Premagal ga je Luksemburžan Jean-Claude Juncker, ki je nato tudi postal šef komisije.
V pričakovanju naslednjih evropskih volitev se Barnier znova omenja kot morebiten vodilni kandidat EPP. A sam na vprašanja o tem, ali bo spitzenkandidat, odgovarja, da njegova sedanja naloga še ni končana in da se pri opravljanju te naloge ne bo pustil motiti.
"Brexit, brexit, brexit," odgovarja Barnier na vprašanja v povezavi s svojo prihodnostjo. Gre za odgovornost in čast, za zaupanje Junckerja in komisije, parlamenta in vseh 27 članic, sklene glavni pogajalec unije.
