Uprava NLB bo morala skladno s skupščinskim sklepom sprejeti ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oz. morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč zoper LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos s spremljajočim dopisom ministrice za finance, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.
Uprava največje slovenske banke mora ukrepe sprejeti na način, da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega pravnega reda ter sklenjenih mednarodnih pogodb (sporazum o vprašanjih nasledstva, memorandum o soglasju med Slovenijo in Hrvaško), predvsem pa nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, pri upravljanju pa v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.
Nadzornikom NLB je medtem skupščina naložila, da najpozneje do 31. maja SDH predložijo pisno poročilo o razlogih za izvedeno plačilo po sodbi Višjega sodišča v Zagrebu, vključno z vsemi relevantnimi gradivi za organe upravljanja, zunanjimi pravnimi mnenji oz. stališči morebitnih drugih svetovalcev, ki jih je NLB naročila v tej zadevi ali v drugih zadevah, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je o sklepu vlade iz leta 2015 v izjavi po seji ustavne komisije v DZ pojasnila, da se je ta nanašal konkretno na neplačilo zahtevka na podlagi sodne odločbe, ki je bila takrat vročena NLB. Hkrati je po njenih besedah pomenil tudi napotilo NLB, naj začne s postopki umika premoženja iz Hrvaške.
Po podatkih, ki jih ima ministrica, je banka temu sklepu sledila in obseg svojega premoženja v južni sosedi Slovenije že zmanjšala. Mora pa banka, tako Vraničar Ermanova, tehtati med zaščito pred morebitno nevarnostjo izvršb na eni strani in škodo, ki bi lahko nastala zaradi omejenega poslovanja, na drugi.
Ministrica je ob tem povedala še, da današnji sklepi skupščine NLB na ustrezen način povzemajo nedavne sklepe vlade kot skupščine SDH. Vlada je namreč 21. marca holdingu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem.
Takšen sklep je sledil sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je izrazila pričakovanje, da bo vlada kot skupščina SDH zagotovila, da NLB ne bo izvrševala sodb hrvaških sodišč iz naslova prenesenih deviznih vlog in da bo brez odlašanja sprejela ukrepe za zaščito premoženja NLB.
Vraničar Ermanova sicer razprave na takratnem zaprtem delu seje vlade ni želela komentirati. Je pa zagotovila, da si ministrstvo že od maja lani prizadeva za zaščito banke, tako s ciljem zaščite vrednosti premoženja, kot tudi zato, da bi lahko država, dokler še je lastnica NLB, v celoti uživala ugodnosti lastništva v obliki dividend.
Predlog ukrepov namerava v kratkem spet predstaviti koalicijskim partnerjem, pri čemer je treba upoštevati še mnenje Evropske centralne banke glede vpliva na poslovanje NLB in Evropske komisije glede tega, ali bi ti ukrepi pomenili državno pomoč. Ministrica pričakuje, da jim bo uspel korak naprej, vsekakor pa je treba ukrepati hitro.
Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oz. NLB.
Po dostopnih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti. Vlada v tem trenutku po besedah Vraničar Ermanove ni seznanjena, da bi bile sprejete še kakšne nove pravnomočne odločitve.
