Proti zakonu o razširitvi pooblastil nizozemskih obveščevalnih služb na spletu in lažjemu dostopu do podatkov, ki naj bi začel veljati 1. maja, je glasovalo 49,4 odstotka udeležencev referenduma, za pa 46,5 odstotka.
Vlada se je sedaj odločila za dopolnitev spornega zakona. "Ne moremo ignorirati izidov referenduma, prav tako pa ne moremo ignorirati (...) novega zakona, saj je pomemben za našo varnost," je v izjavi za javnost sporočil nizozemski premier Mark Rutte, ki je zakonodajo zagovarjal že pred referendumom.
Zagovorniki sicer trdijo, da bodo varnostnim službam omogočili lažji nadzor nevarnih skupin, kot so džihadisti in drugi skrajneži.
Zakon varnostnim službam omogoča dostop do podatkov, tako da se priključijo na optično omrežje. Nasprotniki zakona se bojijo, da bi lahko zbirali tudi podatke nedolžnih ljudi. V skladu z dopolnitvami bo zbiranje podatkov bolj usmerjeno, vsako kršitev pravic tretje strani pa bodo skrbno pretehtali.
Novi zakon bo Nizozemski omogočil, da bo pridobljene podatke delila tudi s tujimi varnostnimi službami. V skladu z danes napovedanimi dopolnitvami bodo nizozemske oblasti preverile ravnanje druge države na področju človekovih pravic. Preden bodo z njimi delile informacije, bodo preverile tudi profesionalna merila njihovih varnostnih služb, vključno z zaščito podatkov in nadzornimi mehanizmi.
Zbranih podatkov ne bodo avtomatično shranjevali do največ treh let, kot je bilo predvideno, ampak jih bodo vsako leto pregledali, je zapisala vlada.
"Ne pravim, da bomo s spremembami vse rešili (...), vendar pa mislim, da te spremembe resno naslavljajo skrbi nekaterih ljudi," je še sporočil Rutte.
